Drži, da je sposobnost biti stranka procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Vendar pa ne drži, da gre v primeru smrti pred vložitvijo tožbe za neodpravljivo pomanjkljivost, ki narekuje takojšnje zavrženje tožbe.
Ker je sodišče prve stopnje štelo, da je bil toženec ob vložitvi tožbe že pokojni, bi moralo tožnika pozvati, da tožbo v določenem roku ustrezno popravi (prvi odstavek 81. člena ZPP). Anticipiranja, da teh pomanjkljivosti sploh ne bo mogel odpraviti, so zaenkrat preuranjena.
Argument tožilstva, da gre za osebno naravo obravnavanih kaznivih dejanj iz 19. poglavja KZ-1, upoštevaje načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ko gre za kaznivo dejanje iz tretjega odstavka 176. člena KZ-1, sodišče prve stopnje utemeljeno zavrne, saj iz samega zakonskega besedila tega člena za razliko od določb 170. do 175. člena KZ-1, ne izhaja osebna narava kaznivega dejanja (torej, da storilec izpolni zakonske znake kaznivega dejanja, če na določen način ravna proti posamezni drugi osebi). Člen 176. člena KZ-1 se v tem pogledu razlikuje od ostalih določb istega poglavja KZ-1, in sicer ne le pri tem, ko se namesto na drugo osebo nanaša na gradivo, ampak tudi pri uporabi množine v nadaljevanju besedila člena - kaznivo dejanje stori, kdor poseduje gradivo, ki vključuje mladoletne osebe (ne: mladoletno osebo). Sodišče druge stopnje pritrjuje pravni kvalifikaciji sodišča prve stopnje, ki upošteva, da je ne glede na količino oziroma število kosov pornografskega oziroma drugačnega seksualnega gradiva, ki vključuje mladoletne osebe, tj. ne glede na število slikovnih in video datotek, ki jih je posedoval obtoženec; ne glede na to, koliko različnih mladoletnih oseb (identificiranih ali neidentificiranih) je v gradivu zajetih in ne glede na to, da se gradivo nahaja na več nosilcih (obtožnica v opisu obsega dva od sicer več zaseženih), storjeno zgolj eno kaznivo dejanje po tretjem odstavku 176. člena KZ-1.
Subjekt vpisa nima pravnega interesa nasprotovati sklepu o ustavitvi postopka za njegov izbris. Izpodbijana odločitev mu je v korist. Če imajo družbeniki interes, da se subjekt izbriše iz sodnega registra, kar navaja v pritožbi, potem imajo v zakonu urejene možnosti prostovoljnega prenehanja subjekta, ki mu sledi izbris.