Na podlagi 1. odstavka 54. člena uredbe za leto 2004 mora v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva prejeti znesek vrniti, skupaj z zakonskimi obrestmi.
ZJC člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 19/4, 19/5, 19/6, 19/7. ZUreP-1 člen 92, 92/1.
uvedba postopka razlastitve - javna korist - sorazmernost in nujnost razlastitve - rok za vložitev zahtevka za uvedbo razlastitvenega postopka
Iz določb ZUstS ne izhaja, da je rok za odpravo neustavnosti prekluziven, niti to ne izhaja iz same odločbe Ustavnega sodišča. To pa pomeni, da je razlastitvena upravičenka lahko zahtevala uvedbo razlastitvenega postopka tudi po izteku roka iz 2. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča; pri tem pa ni bila vezana tudi na noben drug predpisan rok, glede česar pa sicer tožeča stranka niti ne zatrjuje nasprotnega.
Ker po predmetnih nepremičninah poteka javni (cestni) promet, je izkazana javna korist kot pogoj za uvedbo postopka razlastitve na predmetni nepremičnini.
Možnost odloga oz. obročnega plačevanja davka v primeru hujše gospodarske škode omogoča določba 102. člena ZDavP-2, pri čemer so v zakonu navedeni vsi pogoji, ki jih mora davčni zavezanec izkazati. Pri tem podrobnejša merila predpisuje Pravilnik. Gre za ugodnost, predvideno v zakonu in podzakonskem aktu, zato se določbe morajo razlagati restriktivno. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik nesporno izhaja, da je v finančni stiski, v kateri se je znašel zaradi nezmožnosti poplačil davčnih obveznosti. Tožnik, ki je organiziran kot gospodarska družba in posluje na trgu, mora računati z rednimi poslovnimi riziki, ki jih takšno poslovanje na trgu prinaša. Pri odlogu plačila davčnega dolga gre za ugodnejši položaj, ki se nudi davčnim zavezancem zgolj v primerih nastanka nepredvidenih okoliščin na trgu, na nastanek katerih davčni zavezanec ni mogel vplivati in jih tudi v okviru splošnega poslovnega rizika ni mogel predvidevati. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se tako uporablja v izjemnih primerih, ko je podano dejansko stanje spleta sistemskih in izrednih okoliščin, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazneskem postopku
V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost same obdolženke, težo kaznivih dejanj in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika v pritožbenem postopku ne bi bilo. Sicer ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnica sama ne bi razumela, zaradi česa ji je izrečena obsodilna sodba in ne bi sama, zaradi po njenem mnenju nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, znala predlagati zaslišanja prič.
postopek evidentiranja urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s katastrsko mejo
Sodišče prvostopnemu organu pritrjuje, da se na podlagi 5. odstavka 31. člena ZEN šteje, da se tožnica s potekom predlagane meje (po podatkih zemljiškega katastra) strinja, saj svoje meje ni pokazala, bilo pa ji je to omogočeno, in bila je tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - prvi narok za glavno obravnavo
Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 12.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - pridobitev plačilnih pravic - praha - površina v prahi
Med strankama ni sporno, da je bila na delu njive, namenjenemu za praho in posejanemu z oljno ogrščico, nato posejana nova kmetijska rastlina - ječmen. Za njivo, na kateri je posejan ječmen, pa glede na Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati, da gre za površino v prahi. Zato je ugotovitev, da je površina v prahi manjša od prijavljene, pravilna in zakonita, ne glede na sicer smiselne razloge, ki jih kot ravnanje dobrega gospodarjenja navaja tožnik.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - subjektivni element
Za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da z nakupi sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
ZUP člen 87, 87/4, 235, 240, 240/2. ZDavP-2 člen 86.
upravni postopek - prepozna pritožba - rok za pritožbo - vročitev odločbe - osebna vročitev - fikcija vročitve - pravočasnost vloge
Rok za pritožbo teče od vročitve odločbe (235. člen ZUP, 86. člen ZDavP-2) in ne od dneva, ko se je stranka z vsebino fiktivno vročene odločbe seznanila.
Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Le če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
vojni veteran - status vojnega veterana - priznanje statusa vojnega veterana - neposredna vključenost v oborožen odpor
Glede na določbe zakona statusa vojnega veterana ni mogoče priznati vsakomur, ki je na kakršenkoli način sodeloval pri osamosvojitvi Republike Slovenije, temveč le tistemu, ki v konkretnem postopku dokaže, da je bila njegova udeležba takšna, kot jo določa zakon. Delovanje tožnice tudi po mnenju sodišča nima elementov neposredne vključenosti v oborožen odpor po 1. odstavku 1. člena ZVV, tožnica pa tudi ni izpolnila dodatnih kriterijev iz 7. alineje 2. člena niti 2. a) člena ZVV.
ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno Republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - prelomna pravila - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov
Za zaključek, da je tožnik za davčne namene rezident Republike Slovenije, zadostuje že ugotovitev, da ima tukaj svoje stalno prebivališče, ki mu je tudi neprestano na voljo.
upravni spor - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je bil postopek končan, je bila tožeči stranki vročena 21. 9. 2010, kot to izhaja iz vročilnice k navedeni odločbi. Tožbo pa je tožeča stranka vložila šele 28. 10. 2010, torej po poteku navedenega roka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dokazilo o pravici graditi
Upravni organ je pravico MO..., da pri gradnji poseže tudi na zemljišče parc. št. 3634/2 k.o. ..., ugotovil na podlagi služnostne pogodbe z dne 23. 6. 1939, ki daje investitorki služnostno pravico nepreklicne uporabe tožničine nepremičnine v javne prometne namene, in na podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 30. 4. 2009, ki daje MO... služnostno pravico hoje, dostopa, rekonstrukcije in vzdrževanja komunalne infrastrukture – vodovoda ter elektrovoda. Služnostne pravice so vpisane tudi v zemljiški knjigi, kar je organ ugotovil na podlagi vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo.
Katera dela bodo opravljena na posameznem od zemljišč, na katera posega načrtovana gradnja, je razvidno iz PGD kot sestavnega dela gradbenega dovoljenja. V zvezi s tem je iz obrazložitve drugostopenjske odločbe razvidno, da se bodo dela na tožničinem zemljišču nanašala prav na tista, za katera ima investitorka služnost.
V obravnavani zadevi predlog za obnovo ni bil formalno nepopoln, saj ne gre za primer, ko tožnica v njem ne bi navedla, na čem temelji njen pravni interes, in bi jo bilo treba zaradi tega pozvati na dopolnitev vloge. S tem ko je trdila, da ji pripada pravica do udeležbe v postopku na podlagi 73. člena ZVO-1, je omogočila preizkus okoliščine, na katero je oprla predlog (pravni interes za udeležbo v postopku), torej ali se ima kot lokalna skupnost pravico udeležiti obravnavanega postopka.
gradbeno dovoljenje - telekomunikacijska infrastruktura - bazna postaja za mobilno telefonijo
Za dovolitev gradnje bazne postaje mobilne telefonije ne zadostuje, da zazidalni načrt na splošno predvideva gradnjo telekomunikacijske infrastrukture oziroma da gradnje tovrstne infrastrukture na prepoveduje, temveč bi morala biti taka gradnja vključena v „rešitve“ telekomunikacijske infrastrukture oziroma izrecno predvidena.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - stranka v postopku
Pravico udeležbe v upravnem postopku, ki je uveden na zahtevo drugega, imajo osebe, ki v tem postopku varujejo kakšno svojo pravico ali pravno korist.
Podlaga za pridobitev lastninske pravice po 42. členu SPZ so samo konstitutivne sodne odločbe oz. odločbe državnega organa. Vendar ima v obravnavanem primeru navedena sodna odločba, ki je postala pravnomočna, kar ni sporno, konstitutivni učinek, saj vzpostavlja drugačno lastninsko stanje, kot izhaja iz stanja v zemljiški knjigi (in ki je po citirani pravnomočni sodbi napačno) in se zgolj ne izreka o obstoju lastninske pravice, ki bi nastala na podlagi katerega od drugih načinov originarne pridobitve lastninske pravice.
molk organa - upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Upravni organ druge stopnje v zadevi ni odločil v roku, ki ga določa 222. člen ZUP. Ker torej pristojni organ o tožnikovi zahtevi ni odločil v zakonsko predpisanem roku za izdajo odločbe, tega pa ni storil niti na ponovno zahtevo v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče upravnemu organu druge stopnje naložilo izdajo upravnega akta.
ZUS-1 člen 2. ZUP člen 99/1, 290. ZGO-1 člen 114, 120, 120/1, 146, 146/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - sklep o dovolitvi izvršbe - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep, ki ga na podlagi 290. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, praviloma ne predstavlja upravnega akta v smislu določbe 2. člena ZUS-1, saj s takim sklepom ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Vendar pa iz stališča Vrhovnega sodišča RS izhaja, da to ne velja, če tožeča stranka zatrjuje, da je obveznost, naložena z izvršilnim naslovom, že izvršila, ali pa da je z izpodbijanim sklepom prišlo do kakšnega drugega posega v njene pravice.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - invalidnina
Tožnica ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov oziroma invalidnosti nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bili pa bi potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje, prav tako ni predložila dokazil, da so ji v tem obdobju nastali izredni stroški v zvezi z nego ali zdravljenjem svojega bolnega polnoletnega sina oziroma svoje matere, pri čemer navedeni osebi nista njena družinska člana, ki bi jih bila dolžna preživljati.
Za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči bi morala tožnica predložiti dokaz o tem, na kateri datum ji je bila določena sodna odločba vročena ter navesti, katero pravno dejanje želi opraviti, kdaj bo potekel rok za to dejanje in predvsem je potrebno izkazati, da bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Določba 36. člena ZBPP pa organu ne preprečuje, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči ne opredeli do podatkov, ki so mu na voljo v času odločanja.