Na podlagi 1. odstavka 54. člena uredbe za leto 2004 mora v primeru neupravičeno izplačanih zneskov nosilec kmetijskega gospodarstva prejeti znesek vrniti, skupaj z zakonskimi obrestmi.
patent - ugotovitvena odločba - dokazilo za izdajo ugotovitvene odločbe - rok za predložitev dokazila - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Tožeča stranka ni izkazala, da je v zvezi z zamudo ravnala z vso dolžno skrbnostjo dobrega gospodarja. V odločbi je namreč navedeno, da prijava očitno ne nasprotuje 8. in 12. členu ZIL, zato bi morala tožeča stranka predpostavljati, da ne gre za popolni preizkus patenta in ugotovitveno odločbo o patentibilnosti, in bi ji moralo biti poznano, da mora predložiti tudi dokaz v smislu 1. odstavka 91. člena ZIL-1, ki bi ga ob skrbnem ravnanju tudi lahko predložila, glede na njene navedbe, da je le-ta obstajal.
Za gradnjo objektov je bila tudi pred uveljavitvijo ZGO-1 zahtevana pridobitev upravnega dovoljenja in to tudi za objekte, za katere ni bilo zahtevano lokacijsko dovoljenje, med drugim tudi za objekte, ki jih je bilo mogoče uvrstiti med pomožne.
Dejstvo, da tožnik ni lastnik zemljišča, na katerem stoji objekt, ne more vplivati na njegov status inšpekcijskega zavezanca.
trošarina - vračilo trošarine - predložitev dokazil - pogonsko gorivo za komercialni namen
Glede na določbo 21. odstavka 54. člena ZTro, ki uporablja izraz tovornjaki s prikolico in največjo dovoljeno maso, ki ni manjša od 7,5 tone in glede na določbo 22. odstavka 54. člena ZTro, po katerem je carinski organ, glede na okoliščine primera, upravičen zahtevati predložitev še drugih dokazil, poleg obveznega dokazila o registraciji vozila, za pogon katerega je bilo plinsko olje porabljeno ter računov o nakupu plinskega olja, ki vključujejo registrsko oznako za zadevno vozilo, bi bilo po mnenju sodišča v obravnavnem primeru potrebno uporabiti navedeno določbo, saj je to po mnenju sodišča glede na okoliščine primera potrebno. Iz upravnih spisov je razvidno, da je prvostopenjski organ pri odločitvi upošteval le podatke iz ERMV, posebej za vozila, posebej za prikolice, ne da bi preveril ali gre za dejansko za porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami, kar je bil dolžan glede na namen in besedilo določbe 21. odstavka 54. člena ZTro in pri tem pridobiti tudi druga dokazila.
Uredba o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu člen 12.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilna pravica - pridobitev plačilnih pravic - praha - površina v prahi
Med strankama ni sporno, da je bila na delu njive, namenjenemu za praho in posejanemu z oljno ogrščico, nato posejana nova kmetijska rastlina - ječmen. Za njivo, na kateri je posejan ječmen, pa glede na Šifrant vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči ni mogoče uveljavljati, da gre za površino v prahi. Zato je ugotovitev, da je površina v prahi manjša od prijavljene, pravilna in zakonita, ne glede na sicer smiselne razloge, ki jih kot ravnanje dobrega gospodarjenja navaja tožnik.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - podlaga za plačilo nadomestila - inšpekcijska odločba
Kadar je izpodbijana odločba o odmeri nadomestila izdana po prejemu odločbe o inšpekcijskem ukrepu, je tožena stranka oziroma prvostopni upravni organ pri odmeri nadomestila vezan na ugotovljen obseg nedovoljenega posega v prostor, ki je naveden z izrekom inšpekcijskega ukrepa. Tako so neutemeljeni tožbeni ugovori, ki se nanašajo na sam poseg v prostor, kot tudi na nepravilno opredelitev nepremičnine kot „kulturni spomenik“, ker jih sodišče v tem postopku ne more upoštevati.
upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - postavitev ali odpoklic veleposlanika - sprememba tožbe
V zvezi z dopustnostjo tožbe po 2. členu ZUS-1 sodišče meni, da ukaz predsednika Republike nima pravne narave konkretnega posamičnega akta. Posameznik postavitve za veleposlanika ne more iztožiti, ker to ni njegova pravica.
Odpoklic zahteva določen postopek, vendar iz citiranih določb izhaja, da predsedniku republike svoje odločitve ni potrebno obrazložiti v smislu razlogov za odpoklic iz 2. odstavka 17. člena ZZZ-1 (kot mu ni potrebno postavitve oziroma nepostavitve, kolikor ne sledi predlogu vlade – o tem le obvesti vlado). Akt odpoklica je zato opredeliti za akt politične diskrecije. Ukaz predsednika republike o postavitvi ali odpoklicu veleposlanika je torej akt, zoper katerega ni upravnega spora po 2. členu ZUS-1, niti po 3. členu ZUS-1 po katerem je upravni spor zoper akte politične diskrecije izrecno izključen.
postopek evidentiranja urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s katastrsko mejo
Sodišče prvostopnemu organu pritrjuje, da se na podlagi 5. odstavka 31. člena ZEN šteje, da se tožnica s potekom predlagane meje (po podatkih zemljiškega katastra) strinja, saj svoje meje ni pokazala, bilo pa ji je to omogočeno, in bila je tudi opozorjena na pravne posledice take opustitve.
ZKme-1 člen 30. Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 člen 83, 84, 84/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - prijavni obrazec - zavrženje vloge
Sodišče tožnikovega ugovora, da je bila razpisna dokumentacija objavljena v Wordovem dokumentu in ni bila ustrezno zaščitena, zaradi česar je bilo mogoče dokument spreminjati, ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od predpisanega, pa je bila zavržena v skladu s 30. členom ZKme-1.
Uredba Komisije(ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 7, 15. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 8, 12, 12/8, 14. ZUP člen 288.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrep ohranjanja kolobarja - vrsta kmetijske rastline - kršitev pri prijavi zahtevka - verodostojnost izjave stranke - načelo proste presoje dokazov
Silažna koruza ni identična s koruzo za zrnje, kar izhaja iz različne šifre za ti kmetijski rastlini (005 oziroma 006). Šifra kmetijske rastline je obvezen podatek obrazca D, torej je sestavina zahtevka za KOP. O tem, katero kmetijsko rastlino je tožnik sejal leta 2007, je upravni organ lahko upošteval njegovo izjavo, dano na zapisnik ob kontrolnem pregledu dne 18. 4. 2008, (da je bila napačno prijavljena silažna koruza namesto koruze za zrnje), čeprav jo je dne 5. 10. 2009 preklical. Verodostojnost izjave stranke kot dokaza se namreč presoja po načelu proste presoje dokazov.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vrnitev v naravi - status zemljišča - višina odškodnine
Ker je parc. št. 220 k.o. ... v lasti fizičnih oseb (tožečih strank), je podana ovira za vrnitev v naravi, zaradi podržavljenja pa je upravičenec upravičen do odškodnine.
Iz relevantnih dejstev, ki so bila del ugotovljenega dejanskega stanja ob izdaji izpodbijane odločbe, izhaja, da so bile podržavljene nepremičnine kmetijska zemljišča. Da bi bila ta dejstva drugačna (akt o podržavljenju, katastrski in zemljiškoknjižni podatki iz časa podržavljenja), tožeče stranke ne zatrjujejo in tudi niso v postopku.
neposredna plačila v kmetijstvu - rok za vložitev vloge - prepozna vloga - zavrženje vloge
Ker je prvostopni organ ugotovil, da je tožnikova vloga za neposredna plačila za leto 2008 prepozna, in tožnik tem ugotovitvam upravnega organa niti ne ugovarja, je tožnikovo vlogo mogel zavreči, ter na dopolnitev tožnika ni bil dolžen pozivati.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - subjektivni element
Za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da z nakupi sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči - prvi narok za glavno obravnavo
Glede na to, da je tožnica vložila prošnjo že takoj po prvem naroku za glavno obravnavo, je imela tožena stranka, ne glede na zakonsko določbo ZBPP, ki določa v 1. odst. 36. člena tudi možnost dodelitve nujne bpp zaradi zamude pri odločanju organa o prošnjo za bpp, na razpolago dovolj dolgo časovno razdobje, v katerem bi lahko pridobila podatke, ki se nanašajo na izpolnitev finančno materialnega pogoja (subjektivni kriterij), ki ga določa ZBPP, za dodelitev redne bpp. Iz navedenega razloga je tožbeni ugovor, da niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 36. člena ZBPP utemeljen, neutemeljen pa je tožbeni ugovor, da prosilka ni pravočasno vložila prošnje za dodelitev bpp.
Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja kmetijska dejavnost člen 11, 12, 13.
gostinstvo - obratovalni čas - obratovalni čas gostinskega obrata - potrditev obratovalnega časa - izpolnjevanje pogojev
Tožnica je kot gostinec vložila prijavo obratovalnega časa gostinskega obrata pri prvostopenjskemu organu. Zato vprašanje, ali je tožnica lahko stranka v postopku določitve obratovalnega časa gostinskih obratov, ne more biti odvisno od vprašanja, ali ima tožnica pravico do razpolaganja s predmetnim prostorom ali ne. Prvostopenjski organ tožnici ne bi smel odreči položaja stranke v predmetnem postopku. Ker je tožnica prijavila obratovalni čas gostinskega obrata, bi upravni organ moral postopati v skladu z 13. členom Pravilnika, ki določa, v katerih primerih upravni organ razpored obratovalnega časa potrdi, v primeru, da kateri izmed pogojev, navedenih v tem členu ni izpolnjen, pa z odločbo deloma ali v celoti zavrne prijavljeni obratovalni čas.
stroški upravnega postopka - register zasebnih raziskovalcev - izbris iz registra zasebnih raziskovalcev - zavezanec za DDV - obnova postopka
Z izpodbijano odločbo je bil po uradni dolžnosti obnovljen postopek in odpravljena odločba z dne 24. 12. 2003, s katero je bil tožnik izbrisan iz registra zavezancev za DDV. Po posebni ureditvi stroškov postopka v 79. členu ZDavP-2, ki se v obravnavanem primeru uporablja, vsakega zavezanca za davek bremenijo stroški, ki jih ima zaradi davčnega postopka kot so: stroški za prihod, zamuda časa in izgubljeni zaslužek. To so t.i. osebni stroški, ki jih tudi po 2. odstavku 113. člena ZUP, ki se subsidiarno uporablja, ne glede na uspeh, nosi stranka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazneskem postopku
V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost same obdolženke, težo kaznivih dejanj in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika v pritožbenem postopku ne bi bilo. Sicer ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnica sama ne bi razumela, zaradi česa ji je izrečena obsodilna sodba in ne bi sama, zaradi po njenem mnenju nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, znala predlagati zaslišanja prič.
ZKme člen 99. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2007 člen 3.
neposredna plačila v kmetijstvu - integralno poljedelstvo - opredelitev zahtevka
Iz vloge tožnika, ki se nahaja v upravnem spisu, nesporno izhaja, da je tožnik postavil svoj zahtevek za 19,83 enot in sam navaja, da je pri izpolnjevanju vloge prišlo do napake. Kot je tožniku pravilno pojasnil že upravni organ, je na stranki zaveza, da svoj zahtevek natančno opredeli in natančno označi, na katerih enotah rabe uveljavlja posamezen zahtevek. Glede na navedeno so bila tožniku pravilno odobrena sredstva za 19,38 enot v pravilni višini.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Upravičenec ima pravico izbire, v katerem postopku, kazenskem ali pravdnem, bo uveljavljal premoženjskopravni zahtevek. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi bilo treba v postopku dodelitve BPP presoditi, ali se bo zaradi obravnavanja premoženjskopravnega zahtevka kazenski postopek preveč zavlekel, saj bi to ugotavljanje preseglo ugotavljanje izpolnjevanje objektivnega pogoja za pridobitev BPP.
Lastnik, ki pridobi pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušenje, lahko prosi za oprostitev plačila turistične takse za obdobje enega leta od dneva pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Normodajalec je torej oprostitev v takih primerih omogočil za obdobje enega leta, po poteku katerega naj bi se gradbeno dovoljenje oziroma rušenje izvršilo, če objekta dejansko ni več mogoče uporabljati za prenočevanje.