ZDoh-2 člen 6. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o izogibanju dvojnega obdavčenja in preprečevanja davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja člen 4, 4/2.
dohodnina - rezident - status rezidenta - uporaba pravil mednarodne pogodbe za ugotavljanje rezidentstva - stalno prebivališče - središče osebnih in ekonomskih interesov - središče življenjskih interesov - napotitev na začasno delo v tujini
Prelomna pravila, ki jih z Republiko Hrvaško sklenjeni Sporazum vsebuje v 2. odstavku 4. člena, se v konkretnih primerih uporabljajo zaporedno. Primarno se ugotavlja, kje ima oseba na razpolago stalno prebivališče. Da je imela tožnica stalno na razpolago prebivališče v Sloveniji, in sicer pri starših, med strankama ni sporno. Hkrati pa je imela na Hrvaškem stanovanje, ki ji je bilo na voljo stalno in ne le za občasna, kratkotrajna bivanja. Dejstvo, da je bilo najeto, še ne pomeni, da tega stanovanja ni mogoče šteti za stalno prebivališče v smislu določb Sporazuma, kot bi bilo mogoče sklepati iz razlogov drugostopenjskega organa.
Pravilen pa je zaključek, da je treba tožnico šteti za rezidentko Slovenije po naslednjem kriteriju, tj. po kriteriju tesnejših osebnih in ekonomskih odnosov oziroma kriteriju središča življenjskih interesov. Z državo Hrvaško jo namreč povezujejo le tiste okoliščine, ki so nujno povezane oziroma so nujna posledica napotitve na začasno delo v tujini, ni pa izkazala nobenih drugih ekonomskih vezi s to državo, kot tudi ne drugih socialnih oziroma osebnih vezi.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ustavitev postopka zaradi sodnega urejanja meje - obnova postopka
Pravilno je stališče drugostopenjskega organa v izpodbijani odločbi, da je geodetski organ po tem, ko se je prepričal, da sta A.A. in B.B., ki se na ustni obravnavi dne 8. 12. 2004 nista strinjala z mejami, ki so bile označene z mejniki na podlagi opravljene mejne obravnave, sprožila sodni postopek ureditve meje (iz podatkov predloženega spisa izhaja, da sta predlog za sodno ureditev meje vložila pri Okrajnem sodišču v Sežani 18. 1. 2005), s sklepom z dne 7. 2. 2005 ustavil upravni postopek urejanja meje.
Zmotno je mnenje tožnikov, da je bilo mogoče obnoviti upravni postopek ureditve meje, ki se je končal s sklepom o ustavitvi postopka z dne 7. 2. 2005. ZENDMPE je v 36. členu glede obnove postopka ureditve meje odkazoval na ZUP, ki v prvem odstavku 260. člena določa, da se obnovi postopek, ki je končan z odločbo (tj. aktom, s katerim se odloča o vsebini zahtevka, ko se meritorno odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi), zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, ob nadaljnjem pogoju, da je podan razlog, ki je v tej določbi navaden kot obnovitveni razlog. Če se upravni postopek ni končal z odločbo, temveč s sklepom, ZUP obnove postopka ne dopušča.
ZTZPUS člen 3. Pravilnik o radijski in terminalski opremi člen 3, 6, 7.
ukrep tržnega inšpektorja - radijska in terminalska oprema - izjava o skladnosti - motilec signala
V konkretnem primeru je bila radijska in terminalska oprema neskladna, ker ni izpolnjevala zahtev glede zaščite zdravja in varnosti uporabnikov. Inšpektor je ugotovil, da pri napravah niso bila priložena navodila za uporabo, niso bile označene s CE oznako, prav tako niso imeli predpisane izjave o skladnosti. V promet na podlagi določil ZTZPUS in ZTel-1 smejo biti dani proizvodi samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi, če ustrezajo zahtevam za zaščito zdravja in varnosti ljudi in če ustrezajo zahtevam glede elektromagnetne združljivosti.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - parcelacija
Ker prvostopenjski organ ni našel razlogov za zavrženje ali zavrnitev zahtev solastnikov parcele 605 za evidentiranje urejene meje po 35. členu ZEN (in nobene take okoliščine, ki je po citirani določbi razlog za zavrženje ali zavrnitev zahteve, tudi ne navaja tožnik v tožbi), je mogel zaključiti, da se z na mejni obravnavi predlagano ureditvijo dela meje te parcele strinjajo vsi lastniki te parcele in sosednjih parcel 679 in 681, saj so vsi navedeni podali izjave o strinjanju z urejeno mejo na mejni obravnavi, razen C.C., za katero pa se šteje, da se s predlagano mejo tudi strinja, saj se na poziv organa, da se izjavi o strinjanju s predlagano mejo, ni odzvala.
zemljiški kataster - ureditev meje - evidentiranje urejene meje
Sodišče ugotavlja, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za evidentiranje urejene meje in parcelacijo, kar kot izhaja iz tožbe, tožeča stranka tega niti ne izpodbija, saj navaja, da je bila pot odmerjena tako, kot dejansko poteka.
vojaški mirnodobni invalid - zvišanje odstotka invalidnosti - poslabšanje bolezni - izvid in mnenje zdravniške komisije
Na podlagi 2. odstavka 19. člena ZVojI tožniku ni mogoče povečati odstotka invalidnosti, ne glede na poslabšanje bolezni. Pri ugotavljanju odstotka invalidnosti se namreč v primeru bolezni upošteva ustrezen odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni in njen razvoj. Zato na drugačno odločitev sodišča ne morejo vplivati tožnikove navedbe o tem, da se je njegovo zdravstveno stanje zaradi sladkorne bolezni bistveno poslabšalo.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 254. ZUS-1 člen 20, 20/3. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (2007) člen 231.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razvojni projekti za dvig zaposljivosti ranljivih družbenih skupin - obrazložitev odločbe o pritožbi - absolutna bistvena kršitev upravnega postopka - upravni spor - tožbena novota
Tožeča stranka je v svoji pritožbi grajala prvostopenjsko odločitev iz točno določenih razlogov. Teh njenih konkretnih ugovorov ni mogoče zavrniti (zgolj) s sklicevanjem na določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, po kateri predmet pritožbe ne morejo biti vnaprej postavljena merila za ocenjevanje vlog. Tožeča stranka je namreč imela vsebinske pomisleke glede izvajanja meril in ne glede meril samih, na katere pa zadovoljivega odgovora ni dobila. Z opustitvijo presoje vseh pritožbenih navedb je tožena stranka bistveno kršila pravila upravnega postopka.
Navedbe v tožbi glede primerjave projekta tožeče stranke s projekti bolj uspešnih ponudnikov na tem razpisu, kot tudi ugotovitve, koliko in v čem ostali ponudniki so oziroma niso izpolnjevali razpisnih pogojev, so nedopustna tožbena novota iz 3. odstavka 20. člena ZUS-1. Tožeča stranka sicer v zvezi s tem navaja, da v pritožbenem postopku ni uspela pridobiti vseh podatkov, zato jih je posredovala v nadaljnji pripravljalni vlogi. Ključno pri tem pa je, da bi svoje pritožbene razloge tudi glede teh ugovorov morala podati že v upravnem postopku, torej v pritožbi zoper prvostopenjsko odločitev. Zakaj tega ni storila, sploh ne obrazloži, zato se sodišče v te ugovore tožbe ni bilo dolžno spuščati.
dohodnina - davčna olajšava - vzdrževani družinski član - posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana - sporazum med zavezanci - oblika sporazuma - dokazovanje sporazuma
Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se v skladu z 11. odstavkom 114. člena ZDoh-2 vsakemu zavezancu prizna sorazmerni del olajšave. Oblika sporazuma v tej določbi res ni določena, vendar to po presoji sodišča le dodatno potrjuje razlago, da se skladnost volje v davčnem postopku ugotavlja izključno na podlagi izjav volje, izražene v postopku odmere dohodnine. Drugačno dejansko stanje v tem pogledu je mogoče z uspehom dokazovati le z dogovorom, sklenjenim v obliki neposredno izvršljive javne listine (notarski zapis). Davčni postopek namreč ni namenjen reševanju sporov o obstoju in vsebini morebitnih dogovorov med zavezanci.
ZUP člen 9, 135, 214. ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 člen 30, 31.
javni razpis - program razvoja podeželja - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - dodelitev nepovratnih sredstev - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni jasno, na kakšen način je Agencija izračunala skupno višino neodobrenih sredstev. Prav tako je utemeljen ugovor, da tožnik ni bil seznanjen z izvedbo kontrole na terenu in z ugotovitvami, ki imajo posledice pri odločitvi o višini izplačanih sredstev. Agencija je kot podlago za zmanjšanje zneska dodeljenih sredstev poleg ugotovitev kontrole navedla tudi sankcije iz 30. in 31. člena Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006, česar ni z ničemer pojasnila. Izpodbijana odločba tako nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in nepopolni ter se zato odločbe ne da preizkusiti.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV tožniku na podlagi računov, ki so jih izdali t. i. „neplačujoči gospodarski subjekti“. Pri navedenih družbah gre za „neplačujoče gospodarske subjekte“, kot jih opredeljuje Uredba komisije (ES) št. 1925/2004 z dne 29. oktobra 2004 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe sveta (ES) št. 1798/2003 o upravnem sodelovanju na področju DDV. Navedena Uredba v členu 2 pod „Opredelitve“ opredeljuje „neplačujoči gospodarski subjekt“ kot gospodarski subjekt, registriran kot davčni zavezanec za DDV, ki morebiti z goljufivim namenom pridobi blago ali storitve ali to simulira, brez plačila DDV in dobavlja to blago ali storitve z DDV, vendar ne plača dolgovanega DDV ustreznemu državnemu organu.
Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ vsebuje izločitvene kriterije do točke, ko se ugotovi izpolnjevanje podanega najvišjega kriterija, kar pomeni v obravnavanem primeru, da sta oba prejemnika ponudbe na istem mestu glede enega vložka, pri drugih pa je solastnik zgolj Sklad, ki torej izpolnjuje tudi pretežnostni kriterij za v prodajo ponujena kmetijska zemljišča, ki ga tudi v svoji sodni praksi uporablja sodišče pri presoji pravilnosti odločb o odobritvi pravnega posla, glede na 23. člen ZKZ.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun
Tožeča stranka računa z dne 3. 12. 2009 ni predložila zahtevi za izplačilo sredstev, vloženi dne 7. 12. 2009, zato je upravni organ zahtevo za plačilo zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev. Pri tem je pravilno presodil verodostojnost računa glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. EZ člen 7b, 7b/2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav člen 41, 42.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav - izbor izvajalca za opravljanje pomožnih nalog - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je toženka odločila, da tožnice ne izbere za izvajalko administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog za Komisijo za preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
DDV - odmera DDV - vstopni DDV - neplačujoči gospodarski subjekt - fiktivni računi - navidezni pravni posel - subjektivni element - varilska in ključavničarska dejavnost
V obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da oprava storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena s strani izdajateljev računov, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Bistveno v zadevi je namreč vprašanje, ali je tožnik izkazal, da sta storitve po spornih računih opravila prav omenjena subjekta – izdajatelja računov. Omenjeni računi, s katerimi je tožnik dokazoval pravico do odbitka, so fiktivni, na podlagi teh računov je bilo ugotovljeno, da sta izdajatelja računov neplačujoča gospodarska subjekta.
ZUP člen 35, 35-4, 214, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZVis člen 6. Pravilnik o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 13/2.
univerza - izvolitev v naziv - izvolitev v naziv asistenta - negativno mnenje Študentskega sveta - izločitev predstojnika - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev upravnega akta
Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.
Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.
Statut Univerze v Ljubljani člen 87, 87/2. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
šolstvo - ponovna izvolitev v naziv docent - pogoji za izvolitev - merila za izvolitev v naziv - mnenje študentskega sveta - načelo zaslišanja stranke - obrazložitev odločbe
Če prvostopenjski organ opre svojo odločitev na mnenje študentskega sveta, mora pred tem presoditi, ali je to mnenje izdano v skladu s pravili postopka. Le v tem primeru ga lahko obravnava kot relevantno uradno mnenje organa.
Prvostopenjski organ bi moral tožnici mnenje študentskega sveta predložiti in ji dati rok, da se do njega opredeli in šele potem bi bilo možno izdati odločbo, pri čemer bi se moral opredeliti tako do samega mnenja kot tudi do tožničinih navedb do tega mnenja in šele po presoji obojega bi lahko odločil o stvari.
ZEKom člen 116, 116/4, 116/4-6. ZJA člen 20, 20/3. ZUP člen 214, 214/1.
razrešitev direktorja javne agencije - kršitev določb ZEKom in na njegovi podlagi sprejetih predpisov - odgovornost direktorja za zakonito delovanje javne agencije - dan razrešitve - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Ob upoštevanju, da je direktor javne agencije tisti, ki je dolžan zagotoviti, da ta posluje v skladu z zakonom (3. odstavek 20. člena ZJA), je po presoji sodišča tožnik s tem, ko ni zagotovil objave predmetnega javnega poziva na spletnih straneh Agencije, kršil določbo 2. alineje 2. odstavka 13. člena Statuta v zvezi z določbo 2. točke 2. odstavka 121. člena ZEKom, zato je podan razlog iz 6. točke 4. odstavka 116. člena ZEKom za njegovo razrešitev s položaja direktorja Agencije.
Glede neobrazložitve datuma razrešitve ima tožnik prav, ko zatrjuje, da bi moralo bili obrazloženo, zakaj je tožena stranka kot datum razrešitve navedla 13. 5. 2010, saj je to del izreka odločbe. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka, ob upoštevanju, da je to datum izdaje izpodbijane odločbe in da je bila odločba tega dne tožniku tudi vročena, ni take narave, da bi onemogočala sodni preizkus odločbe in kot taka vplivala na njeno zakonitost (bistvena kršitev določb postopka).
ZPNačrt člen 79, 78. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje zazidalnega načrta za območje Kajuhova – Hudournik Morer člen 14, 14/4. ZUP člen 214.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - pogodba o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti - obrazložitev odločbe
Toženka ne obrazloži, zakaj se je odločila odmeriti komunalni prispevek mimo sklenjene pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka. Izpodbijana odločba je v tem delu nezadostno obrazložena in se je ne da preizkusiti.
ZVK člen 13, 28/2, 28/2-2. ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5/2.
nelojalna konkurenca - inšpekcijsko nadzorstvo - ukrep tržnega inšpektorja - začasna prepoved dejanja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - zavrženje tožbe
Glede na določbo 2. alinee 2. odstavka 28. člena ZVK za izrečeni ukrep zadošča že vložena tožba ali ovadba zaradi dejanja nelojalne konkurence.
Sklep, s katerim je prvostopenjski organ priznal prizadeti stranki udeležbo v predmetnem inšpekcijskem postopku, je sklep procesne narave, s katerim v pravni položaj tožeče stranke ni bilo poseženo.