dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem
Tožnik je na ustnem zaslišanju navedel, da je zapustil Republiko Slovenijo že meseca maja 1990, in vse do leta 2008, ko je vložil predmetno prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ni nikoli zaprosil za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. V Slovenijo se do leta 2008 ni več vrnil. Razlog za dolgoletno odsotnost tožnika izven Republike Slovenije je tudi v njegovi sferi in zaradi tega niso bile ves čas podane okoliščine, ki bi mu preprečevale nadaljnje bivanje v Slovenije. Te okoliščine bi morale biti ves čas podane, da bi bilo možno sprejeti stališče, da so bili razlogi za odsotnost izven njegove sfere. Tožnikova 17 letna odsotnost iz Republike Slovenije je tako dolgo obdobje, da ga kljub nekajletnim vojnim razmeram na območju nekdanje SFRJ ni več mogoče smatrati kot dejansko življenje v Republiki Sloveniji.
Zakon o razlastitvi (1957) člen 34, 34/3, 34/4. Zakon o razlastitvi (1968) člen 31, 31/3, 31/4. ZUreP-1 člen 102, 102/1, 111, 111/1.
razlastitev nepremičnin - vračilo razlaščenih nepremičnin - pogoji za vračilo
Razlaščenec nepremičnin oz. njegov pravni naslednik sme odpravo razlastitvenih odločb in s tem vračilo razlaščenih nepremičnin zahtevati le dokler razlastitveni upravičenec del, zaradi katerih je bila izvedena razlastitev, še ni opravil oz. jih ni opravil v pomembnem obsegu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ugovor zoper sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo
Tožena stranka je oceno dejanskih okoliščin ter razmerje med pričakovanjem tožnika in dejanskim stanjem stvari v izpodbijanem aktu naredila, in te ocene tožnik v tožbi argumentirano ne izpodbija, ampak izhaja iz zmotnega stališča, da tožena stranka te ocene sploh ne bi smela narediti.
ZMZ člen 60, 61, 63, 63/1, 63/2. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-3.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - načelo zaslišanja stranke - zavrženje prošnje - obrazložitev odločbe
Tožniku ni bila dana možnost, da izpodbija domnevo, da je Republika Hrvaška zanj tretja varna država v smislu določil ZMZ. V kolikor je toženka menila, da je tožnik imel možnost dokazati razloge za izpodbijanje domneve o Republiki Hrvaški kot zanj tretji varni državi, bi se morala do teh navedb v svoji obrazložitvi opredeliti in tudi navesti razloge, zakaj tožnikove navedbe zavrača. Iz upravnih spisov pa ne izhaja, da bi tožnik imel možnost dokazovati zanj sporno okoliščino, tožnik je bil namreč le vprašan, naj na kratko opiše pot, po kateri je pripotoval od odhoda iz njegove izvorne države do Republike Slovenije. Ob tej priložnosti pa je lahko pojasnjeval le to, v katerih državah vse je prebival. S tem pa je bilo kršeno načelo zaslišanja stranke.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno
Ker se v času od sprejetja pravnomočne odločbe v zadevi dejansko in pravno stanje ni spremenilo, je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno postopal po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP in tožnikovo prošnjo kot nedopustno zavrgel.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - letni dodatek k pokojnini - premija PZZ
Od zneska pokojnine ni mogoče odšteti premije za prostovoljno zdravstveno zavarovanje za kolikor je bilo izplačilo dejansko nižje.
Iz določila 136. č člena ZPIZ izhaja le, da se letni dodatek odmeri v sorazmernem delu oziroma po dvanjstinah uživalcem pokojnine glede na čas trajanja pravice do pokojnine v letu uveljavitve in ne določa, da se tudi v postopku, to je v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, šteje le v sorazmernem delu oziroma po dvanajstinah.
mednarodna zaščita - varna tretja država - Republika Hrvaška kot varna tretja država - dokazni postopek
Tožnik je v postopku imel možnost predložiti dokaze, da Republika Hrvaška zanj ni varna država, in je svoja stališča tudi izrazil. V postopku je bil dovolj seznanjen, da bo vrnjen v Republiko Hrvaško, to še toliko bolj, ker je bila enkrat njegova prošnja že zavržena in je bil v Republiko Hrvaško tudi že enkrat vrnjen.
Razlog, da mu grozi nevarnost iz Bosne ne more biti upošteven, saj v zadevi ne gre za izročitev Bosni, tožnik pa bojazni, da bo izročen Bosni, tudi ni izrazil. Izrazil je tudi prepričanje, da bo v primeru izročitve vrnjen v Srbijo, vendar tega dejstva ni mogoče razbrati iz tožnikovih navedb ali podatkov upravnega spisa. Dejstvo, da je tožnik v Republiko Slovenijo ilegalno vstopil iz Republike Hrvaške pa v postopku ni sporno.
ZSV člen 22. ZBPP člen 12, 13, 13/2, 22, 36, 36/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek - ugotavljanje višine lastnega dohodka - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč
Tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči, saj znaša njegov lastni dohodek v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje skupno 2.456,76 EUR. Tako ugotovljenemu dejanskemu stanju tožnik v tožbi niti ne ugovarja.
Tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v 22. členu ZBPP, saj ni z ničemer izkazal, da so mu zaradi zdravstvenih razlogov nastali stroški, ki so povezani z njegovim zdravljenjem in ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje in so potrebni zaradi njegove stopnje invalidnosti ali njegove druge oblike telesne okvare ali duševne motnje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - navajanje neresničnih podatkov
Namen, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč navedel neresnične podatke, pri izreku sankcije po petem odstavku 20. člena ZBPP ni pomemben.
ZDIJZ člen 4, 4/1, 6, 6/1, 6/1-3. ZUP člen 254, 254/2. ZUS-1 člen 20, 20/3.
informacija javnega značaja - izvajanje javnopravnih nalog - tržna dejavnost - tožbena novota
Po interpretaciji pojma „delovno področje“ iz 1. odstavka 4. člena ZDIJZ je za uporabo tega pojma odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V konkretnem primeru bi določena zahteva za posredovanje informacij lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, če bi se ugotovilo, da je javni zavod sklenil nek posel na trgu za kapacitete, vire, sredstva, ki niso prosti v smislu v odločbi navedenih določb sklepa o ustanovitvi javnega zavoda.
Ker se tožnik ne nahaja več v Azilnem domu, v katerem bi moral počakati na pravnomočno odločitev o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove - obrazložitev odločbe
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
ZUP člen 213, 213/6. ZBPP člen 30, 30/6, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - izrek odločbe
Odmera nagrade mora biti v skladu z odločbo o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da mora ustrezati opravljeni storitvi, kot je opredeljeno v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči upravičencu. V konkretnem primeru iz izreka odločbe o dodelitvi BPP ni mogoče povsem jasno in nedvoumno razbrati, da naj bi bila odvetnica prosilcu dodeljena le za zastopanje v fazi preiskave pod opr. št. I Kpr 287/2010, ne pa tudi za nadaljevanje kazenskega postopka, ki se je vodil na podlagi pravnomočne obtožnice pod opr. št. I K 287/2010. Izrek odločbe je najpomembnejši sestavni del odločbe, zato bi morala tožena stranka v izreku odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči izrecno navesti, da se prosilcu odobri brezplačna pravna pomoč samo za fazo preiskave v kazenskem postopku, v kolikor je želela prosilcu omejiti brezplačno pravno pomoč le za fazo postopka.
spomenik kulturne dediščine - nadomestilo za poslabšanje pogojev za gospodarsko izkoriščanje kulturnega spomenika
Po prvem odstavku 39. člena ZVKD-1 je lastnik kulturnega spomenika do nadomestila upravičen le v primeru, ko je z varstvenim režimom okrnjeno gospodarsko izkoriščanje nepremičnine.
dovoljenje za stalno prebivanje - dejansko življenje v Sloveniji - nedoločen pravni pojem - dokazna ocena - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Možnost tožnika, da se izjavi o bistvenih elementih zadeve pred izdajo odločbe ni sama sebi namen, ampak ta ustavno-pravni standard z vidika ZUP pomeni, da mora tožena stranka upoštevati in vzeti v presojo tudi dejstva, ki jih v postopku navede tožnik. Tožena stranka mora namreč zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito odločitev, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj, ne pa da tožena stranka v dokazno oceno vključi le dejstva, ki govorijo proti tožnikovemu zahtevku.
javni razpis - nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - račun
Tožeča stranka računa z dne 3. 12. 2009 ni predložila zahtevi za izplačilo sredstev, vloženi dne 7. 12. 2009, zato je upravni organ zahtevo za plačilo zavrnil, ker ni bila skladna z razpisom in odločbo o odobritvi sredstev. Pri tem je pravilno presodil verodostojnost računa glede na pravila, ki vežejo izdajatelja računa v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. EZ člen 7b, 7b/2. Pravilnik o strokovnem usposabljanju in preizkusu znanja za upravljanje energetskih naprav člen 41, 42.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - akt poslovanja - preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav - izbor izvajalca za opravljanje pomožnih nalog - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je toženka odločila, da tožnice ne izbere za izvajalko administrativnih, organizacijskih in drugih pomožnih nalog za Komisijo za preizkus znanja za upravljanje energetskih naprav, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
ZUP člen 35, 35-4, 214, 237, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. ZVis člen 6. Pravilnik o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev člen 13, 13/2.
univerza - izvolitev v naziv - izvolitev v naziv asistenta - negativno mnenje Študentskega sveta - izločitev predstojnika - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - obrazložitev upravnega akta
Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.
Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.
V obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da oprava storitev po izstavljenih računih ni bila opravljena s strani izdajateljev računov, zato se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da z nakupi sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost.