ZDavP-2 člen 298, 298/5, 299, 299/1. ZDoh-2 člen 128, 128/4.
dohodnina - dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - sprememba višine akontacije
Tožnik je zahteval spremembo višine predhodne akontacije dohodnine za leto 2009 šele 9. 4. 2009, zato na novo določena predhodna akontacija dohodnine na že zapadle obroke predhodne akontacije dohodnine za mesec januar, februar, marec in april 2009 ne more učinkovati. Obroki, ki so že dospeli v plačilo, ostanejo nespremenjeni in bodo poračunani v davčnem obračunu tožnika za leto 2009.
vojni veteran - status vojnega veterana - ista upravna zadeva - ista pravna podlaga - zavrženje zahteve
Sodba ni pravna podlaga iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP. Kot pravno podlago, na katero se opira zahtevek, je mogoče šteti le predpis oz. njegovo posamično določbo, s katero stranka utemeljuje svoj zahtevek. Drugačne – čeprav za tožnika ugodne – razlage iste zakonske določbe, ki jo je sodišče sprejelo v zvezi z drugo upravno zadevo, ni mogoče šteti za spremenjeno pravno podlago.
ZGO-1 člen 34č, 34d, 34e, 45, 45/2, 77, 77/2. ZUP člen 6, 29, 31, 144, 144/1, 144/3. Statut Inženirske zbornice Slovenije člen 99, 99/4.
Inženirska zbornica Slovenije - vpis v imenik pooblaščenih inženirjev - pogoji za vpis v imenik - tuje državljanstvo - skrajšani ugotovitveni postopek
V skladu s 1. odstavkom 34.e člena ZGO-1 lahko državljani tretjih držav opravljajo regulirani poklic po tem zakonu pod pogojem materialne vzajemnosti, če so njihove pridobljene kvalifikacije enakovredne tistim, ki se zahtevajo za državljane Republike Slovenije. To pomeni, da mora organ najprej ugotoviti enakovrednost pridobljenih kvalifikacij tujega državljana s tistimi, ki jih zakon zahteva za državljane Slovenije, nato pa še materialno vzajemnost. Če organ ugotovi, da strankine pridobljene kvalifikacije ne ustrezajo, mu izpolnjevanja pogoja materialne vzajemnosti ni treba ugotavljati, saj morata biti za pozitivno odločitev izpolnjena oba pogoja.
pooblaščenec za sprejemanje pisanj - nepopolna tožba - poziv na popravo - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni imenoval začasnega zastopnika niti ob vložitvi tožbe in tudi ne v danem tridesetdnevnem roku, je sodišče tožbo zavrglo, saj zakon velja za vse tožnike v upravnem sporu enako ne glede na njihovo državljanstvo. Relevantna je zgolj okoliščina, ali se v času vložitve tožbe nahaja njihovo prebivališče v Republiki Sloveniji ali ne in v tem primeru je na strani tožnika, četudi državljana Republike Slovenije, EU ali tujega državljana kot tudi osebe brez državljanstva, da ob vložitvi tožbe imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. To pravilo velja za vse vrste sporov enako (načelo nediskriminatornosti z vidika prava EU).
ZDIJZ člen 25, 25/2. ZASP člen 10, 11, 70, 70/2, 99. ZUP člen 8, 138, 138/1, 213, 213/1, 213/6. OZ člen 15, 18, 18/1.
dostop do informacij javnega značaja - način seznanitve z informacijo javnega značaja - avtorska pravica - prenos avtorske pravice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - izrek odločbe
V vsakem posamičnem primeru je treba natančno ugotavljati, v kakšnem obsegu oziroma kateri element avtorske pravice je zavarovan, kajti v primeru, če gre za avtorsko pravico, ki je bila v določenem elementu pravno veljavno prenesena na tretjo osebo, potem se taka informacija lahko posreduje ne samo na vpogled, ampak je možno tudi fotokopiranje oziroma reprodukcija tega dela v drugi obliki.
davčni postopek - izredna pravna sredstva - odmerna odločba - odprava odločbe po nadzorstveni pravici
Po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je bil z njo prekršen materialni zakon. Ker je v tej zadevi davčni organ na dejansko stanje, ki mu je bilo ob izdaji odločbe znano, zakon o obdavčenju uporabil napačno, je odločitev o odpravi odločbe po nadzorstveni pravici, utemeljena. V tovrstnih primerih pa uporaba izrednega pravnega sredstva po 2. odstavku 88. člena ZDavP-2 ni izključena tudi po uveljavitvi ZDavP-2B, ki v 89. členu dodaja nov obnovitveni razlog.
ZDavP-2 člen 111, 111/1, 111/2, 119, 119/1, 119/1-1, 166, 166/2, 166/3. ZPlaSS člen 140, 140/1, 141.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - začasni sklep za zavarovanje - blokada sredstev na bančnem računu - pogoji za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - ravnanje zavezanca - objektivne okoliščine - omejitve davčne izvršbe oziroma zavarovanja
Glede na besedilo 1. odstavka 111. člena ZDavP-2 se za izdajo sklepa o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti ne zahteva utemeljen sum, da bi davčni zavezanec sam namenoma onemogočil ali precej otežil izpolnitev obveznosti, ampak zadošča obstoj objektivnih okoliščin, ki utemeljujejo pričakovanje, da bo izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti onemogočeno oziroma precej oteženo. Pri tem posameznih okoliščin ni mogoče presojati izolirano, vsake zase, ampak jih je treba oceniti v povezavi z vsemi ostalimi ugotovljenimi dejstvi.
Neutemeljen je ugovor, da je sklep nezakonit, ker iz njega ne izhaja, da bi prvostopenjski organ pri njegovi izdaji upošteval omejitve davčne izvršbe na denarna sredstva posameznika iz 2. in 3. odstavka 166. člena ZDavP-2. Katere omejitve (davčne izvršbe oziroma zavarovanja) iz omenjenega člena naj bi bile konkretno kršene, tožnik ne pojasni. Kolikor s tem ugovorom uveljavlja, da bi moral davčni organ v izreku sklepa o zavarovanju obvezno našteti vse možne, ob izdaji sklepa sicer šele hipotetične omejitve, tožniku ni mogoče pritrditi. Banka kot (profesionalni) ponudnik plačilnih storitev je zakonske omejitve pri izvrševanju sklepa o zavarovanju dolžna upoštevati že na podlagi kogentnih predpisov.
ZInfP 1, 1/1, 2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 214, 214/1, 214/1-1, 214/1-6, 255, 255/3.
dostop do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - lastna vloga - molk organa - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Z dostopom prosilca do njegovih lastnih vlog, vloženih pri tožeči stranki, ni varovan namen zakonodajalca, t.j. seznanjanje javnosti z delom organov oziroma zavezancev v smislu 1. odstavka 1. člena ZInfP. Pričakovanje prosilca, da se mu kot informacija javnega značaja pošljejo njegove lastne vloge, nima zagotovljenega pravnega varstva v smislu anonimizacije njegovih osebnih podatkov po ZVOP.
javni uslužbenec - javni natečaj - položaj generalnega direktorja direktorata - sklep o izpolnjevanju natečajnih pogojev in primernosti za položaj - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnica izpodbija sklep, ki je zanjo ugoden, saj je v njem ugotovljeno, da izpolnjuje natečajne pogoje ter da je primerna za položaj generalnega direktorja direktorata. Iz tožbi priloženega gradiva je očitno razvidno, da izpodbijani upravni akt v pravni položaj tožnice ne posega, zato je bilo treba tožbo na podlagi 6. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Ker naj bi A.A. tožnika naznanil, da je storil kaznivo dejanje, ki se preganja na predlog (k.d. krive obvadbe) in ne po uradni dolžnosti, tako A.A. ni mogel storiti kaznivega dejanja krive ovadbe, zato niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.
davek od dohodkov iz dejavnosti - DDV - cenitev davčne osnove - metoda cenitve
Ob podanih pogojih za cenitev davčne osnove se ta določi v verjetni višini, to je taki, ki se najbolj približa realnim rezultatom poslovanja. Verjetna davčna osnova se z oceno ugotavlja prav zato, ker realnih rezultatov poslovanja ni mogoče zanesljivo ugotoviti. Višina z oceno ugotovljene davčne osnove je v izpodbijani odločbi obrazložena tako, da omogoča preizkus uporabljenih podatkov ter pravilnosti uporabljene metode in rezultata.
Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51, 51/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 14, 14/1, 33, 33/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - prijavljena površina za GERK - neskladnost dejanske rabe - zapisnik o kontrolnem pregledu
Prvostopni organ je pravilno ugotovil, da je prijavljena površina na obrazcu „D“ večja od ugotovljene, ker pa znaša nepravilnost skupine kmetijskih rastlin za izplačilo plačnih pravic več kot 20 %, se zahtevek v celoti zavrne.
Sporna je odločitev posameznega organa o statusu kmeta (o kateri je odločil v predhodnem vprašanju v postopku odobritve pravnega posla) in s tem ugotovitev predkupnega upravičenca, zato je bilo treba izpodbijane odločbe odpraviti.
Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč Mestne občine Celje člen 11. ZGO-1 člen 218.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - bencinski servis - exceptio illegalis
Prodaja naftnih derivatov v primerjavi z drugimi trgovinami pomeni drugačno, višjo stopnje obremenitve, zato višja stopnja nadomestila na zemljiščih, kjer se izvajajo take dejavnosti, ni diskriminatorna.
Površine, na katerih se nahaja bencinski servis, se štejejo za površine za spremljajoče dejavnosti na avtocesti (da gre za tovrstne površine, pa med strankama tudi ni sporno), s tem v zvezi pa se štejejo za objekte gospodarske javne infrastrukture, za katere pa se v skladu z 218. členom ZGO-1 NUSZ ne odmerja.
ZUP člen 147. ZPVAS člen 8, 8/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-8, 37, 37/1, 37/2.
GERK - uskladitev površin - pravica do uporabe zemljišča - služnostna pravica
Pravico do uporabe ima nosilec, ki je lastnik ali zakupnik zemljišča oziroma ima za uporabo zemljišča pridobljeno soglasje vseh lastnikov oziroma solastnikov zemljišč ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč. Te pravice pa tožeča stranka ni izkazala, tudi kolikor je imela na zemljišču pašno pravico, ki po vsebini ustreza služnostni pravici paše po ODZ, saj jo je izgubila s podržavljenjem.
dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del - rudarska pravica - nosilec rudarske pravice - podjetnik posameznik
Stranka z interesom je že z odločbo o izbiri koncesionarja ter s koncesijsko pogodbo, torej v postopku pridobitve rudarske pravice, izkazala pravico uporabe predmetne nepremičnine. Koncesijski akt, kot tudi koncesijska pogodba opredeljujeta namreč tudi raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, na katerega se rudarska pravica nanaša, katerega pa mora nosilec rudarske pravice v primeru, če sam ni lastnik zemljišča, ki je s koncesijskim aktom zajeto v raziskovalni oziroma pridobivalni prostor, pridobiti s pravnim poslom, sklenjenim z lastnikom tega zemljišča.
inšpekcijski postopek - ustavitev inšpekcijskega postopka - stroški postopka
Zgolj način odločitve, s katero se je postopek končal, tako v obravnavanem primeru, ko je bilo v postopku ugotovljeno, da inšpekcijski zavezanec krši zakon oziroma drug predpis, kršitev pa je bila nato odpravljena, še ne odvezuje tožeče stranke obveznosti kritja stroškov, ki so nastali med obravnavanim postopkom in ki so bili nujni za ugotovitev dokazanih dejstev o kršitvah zakona ali drugega predpisa, zaradi česar pa je prvostopni organ tudi pravilno naložil plačilo stroškov postopka v breme tožeče stranke.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - zapuščinski postopek - dodatni sklep o dedovanju
Glede na to, da se naknadno ugotovljena denarna sredstva na hranilni vlogi pokojne matere prosilke, štejejo za premičnine, bi morala prosilka (stranka z interesom v tem sporu), v skladu s to zakonsko določbo zahtevati opravo zapuščinske obravnave, na kateri bi lahko uveljavljala pravico do večjega dednega deleža, kot ji je bil priznan na podlagi prvotnega dednega sklepa. Tega pa ni naredila, zato tudi z vloženim pravnim sredstvom proti Dodatnemu sklepu o dedovanju, verjetno ne bi imela izgledov za uspeh in tako ni izkazan zakonski pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila - naknadna pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo gradnje - načelo zaslišanja stranke
Naknadna pridobitev gradbenega dovoljenja za legalizacijo gradnje nima vpliva na odmero oziroma na obveznost plačila nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Sodišče meni, da so merila vrstnega reda predkupnih upravičencev v prvem odstavku 23. člena izločitvena in sicer v tem smislu, da prejemnik ponudbe, ki izpolnjuje najvišje merilo, izključuje druge prejemnike, ki tega merila ne izpolnjujejo, čeprav izpolnjujejo merila, ki so v vrstnem redu za tem merilom (npr. solastnik izključuje kmeta mejaša oziroma vse druge prejemnike ponudbe, ki so v vrstnem redu za njim).
Tožeča stranka ima status kmeta, kar pa glede na zgoraj podano stališče pomeni, da kot predkupni upravičenec Republike Slovenije ne more izključevati niti glede nepremičnin v vl. št. ... k.o. ..., katerih solastnica (enako kot Republika Slovenija) je.