Subjekt (MT) za tožnika ni opravil storitev, na katere se nanaša sporni račun. Glede na to, da v obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitve po izstavljenem računu niso bile opravljene, se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost (krivda ali nepošteno poslovanje).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - domneva nedolžnosti
Zakonitost postopka določa sam ZKP, pa tudi sicer ne gre za tako zapleteno dejansko in pravno stanje, da tožnik sam ne bi razumel česa je obdolžen, pa tudi ne bi mogel podati svojega zagovora. Če bi tožena stranka odobrila BPP brez presoje okoliščin v tem spornem primeru, bi šlo za posredno odobritev zagovornika po uradni dolžnosti, kar pa ni bil namen ZBPP-B, da se izven pogojev 70. člena ZKP (dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti ob točno določenih pogojih), v interesu pravičnosti ter varovanja enakopravnosti, presodijo okoliščine v vsakem primeru posebej.
Merilo za odločitev upravnega organa o suspenzivnosti pritožbe je, ali bi bilo mogoče pritožbi ugoditi.
Tožnik je z vlogo (ki jo je vložil hkrati s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi dolga iz premičnin z dne 19. 11. 2008) zahteval zadržanje začete davčne izvršbe, česar pa glede na določbo 4. odstavka 157. člena ZDavP-2 ne more zahtevati, saj na razloge za zadržanje začete davčne izvršbe pazi davčni organ po uradni dolžnosti. Z izpodbijanim sklepom, s katerim je prvostopni organ zavrnil takšno zahtevo tožnika, tako glede na navedeno očitno ni poseženo v njegovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto korist.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
ZKP ne določa več pogojev za dodelitev zagovornika v samem kazenskem postopku (za „neobvezno obrambo“). To pomeni, da imajo tudi obdolženci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami ZBPP, pri tem pa morajo izpolnjevati tudi objektivni pogoj po 1. odstavku 24. člena ZBPP.
davek od dohodkov iz dejavnosti - obnova postopka - rok za obnovo - subjektivni rok - objektivni rok - prepozen predlog za obnovo postopka
ZDavP-2 v primeru obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP oziroma po 2. odstavku 89. člena ZDavP-2 specialno določa subjektivni rok 6 mesecev (od dneva, ko je bilo mogoče navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze) ter objektivni rok 5 let po vročitvi odločbe stranki. Ob upoštevanju nespornega datuma vročitve odločb, glede katerih se obnova predlaga, je tožeča stranka predloga za obnovo postopka vložila po poteku predpisanega objektivnega roka iz 2. in 3. odstavka 89. člena ZDavP-2. Predlog, ki ni vložen pravočasno, se skladno z 2. odstavkom 267. člena ZUP zavrže.
Odločitev tožene stranka odpravlja sklep o prekinitvi postopka, ki je odločitev procesne narave, zato tožena stranka ni bila dolžna ravnati skladno z določbo 4. odstavka 246. člena ZUP in vložene pritožbe dolžnika ni bila dolžna poslati v odgovor dolžnikovemu dolžniku.
ZBPP člen 13, 19, 19/2, 34, 34/2. SZ-1 člen 10, 87. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 2, 6, 7, 23.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
Podatki spletnega portala SLONEP o povprečnih cenah stanovanjskih hiš na določenem območju so v ugotovitvenem postopku lahko pomemben podatek, prav tako informativni podatki Geodetske uprave RS o posplošeni tržni vrednosti navedenih parcel in stavb; ne morejo pa ti podatki predstavljati edinega temelja za določitev vrednosti tožničinega nepremičnega premoženja.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta
Namen zakonske ureditve (tj. določbe 19. člena ZJC-B) je namreč v tem, da se bivšim lastnikom, na katerih zemljiščih je bila javna cesta že zgrajena oziroma rekonstruirana, zemljiškoknjižno stanje na teh zemljiščih pa ni bilo urejeno (in so ta zemljišča še vedno formalno v zasebni lasti), v ustreznem (zakonsko predpisanem) postopku določi nadomestilo v naravi ali odškodnina (ob izkazani javni koristi – kar gradnja ali rekonstrukcija javne ceste je), s tem pa se tudi uredi (dosedaj) neurejeno zemljiškoknjižno stanje.
nova dejstva in dokazi - zavrženje zahteve - mednarodna zaščita - ponovna prošnja - izjava stranke
Prošnjo je potrebno zavreči tudi po presoji njegovih izjav, podanih v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, saj je navajal dogodke, ki so se v celoti zgodili v času pred podajo njegove prve prošnje, o kateri pa je že bilo pravnomočno odločeno, pri tem pa je tudi sam rekel, da gre za iste razloge, kot jih je navajal v svoji prvi prošnji.
javni razpis - nepovratna sredstva - povečanje gospodarske vrednosti gozdov - gozdna infrastruktura - sprememba namena in kakovosti naložbe
Če je prišlo do sprememb gradnje (pri čemer ni pomembno, da je do le-teh prišlo zaradi sprememb na terenu, ki se jih ob vložitvi vloge ni dalo predvideti) in posledično zato do spremembe naložbe, bi morala tožnica pravočasno vložiti obrazložen zahtevek za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, glede na določbo 1. odstavka 54. člena ZKme-1. Brez predhodnega soglasja upravnega organa se namreč namen in kvaliteta naložbe, upoštevana v odločbi o pravici do sredstev, do vložitve zahteve za izplačilo sredstev ne sme spreminjati.
predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Tožnika sta prejela odločbo dne 17. 7. 2010, tožbo pa sta vložila 14. 9. 2010, kar je po preteku 30. dni od vročitve dokončnega upravnega akta.