ZBPP člen 12, 13, 36, 36/1, 36/3, 36/4. ZSV člen 27, 27/1.
nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev nuna brezplačne pravne pomoči - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - ugotavljanje višine lastnega dohodka
Določba 1. odstavka 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev brezplačne pravne pomoči za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, kar bi imelo za posledico izgubo pravice opraviti to dejanje. Pristojni organ pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči preveri naknadno, na podlagi dokazil, ki jih je prosilec dolžan predložiti takoj, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena ali najkasneje v 8 dneh po odobritvi.
Prostovoljno zdravstveno zavarovanje ali prispevek k oskrbi v domu upokojencev niso določeni kot zakonska izjema v 1. odst. 27. čl. ZSV za priznanje brezplačne pravne pomoči, zato se ne morejo upoštevati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh
Ker po zakonu niso izpolnjene predpostavke za dovolitev obnove postopka upravnega spora, v zvezi s katerim prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč, zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.
ZUP člen 13, 13/1, 240, 240/1. ZDS-1 člen 34, 34/4.
obvestilo davčnega organa - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti - pritožba zoper obvestilo - zavrženje pritožbe
Obvestilo davčnega organa o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti nima lastnosti upravnega akta, zato ga tudi ni mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi po ZUP.
carine - naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - odstranitev blaga iz carinskega nadzora
Tožnik je carinsko blago s tem, ko ga je brez predhodne odobritve carinskega organa prečrpal v drug silos, odstranil izpod carinskega nadzora, kar ima za posledico nastanek carinskega dolga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje - sodne prepovedi - preživnina
Upravičenec mora pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči izpolnjevati ves čas, za katerega mu je ta odobrena. Če bi namreč v konkretnem primeru tožena stranka upoštevala finančno stanje, kakršno je bilo v času vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč, bi tudi v primeru, če bi tožniku glede na tako finančno stanje brezplačno pravno pomoč odobrila, morala po uradni dolžnosti takoj po izdaji odločbe ugotavljati, ali pogoje še izpolnjuje, saj mora glede na določbo 41. člena ZBPP pogoje izpolnjevati ves čas, tudi po tem, ko mu je brezplačna pravna pomoč odobrena.
Skladno s 5. odstavkom 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Vendar pa v času do izdaje izpodbijane odločbe tožena stranka ni bila seznanjena za okoliščino, da je tožnik dolžan plačevati preživnino v znesku 200 EUR mesečno. Tožnik bi moral sam toženo stranko s tem seznaniti. To je okoliščina, ki je očitno nastopila pozneje, za katero tožena stranka ni mogla vedeti, saj ob podaji prošnje, kot je razvidno iz izpolnjenega obrazca, tožnik ni navedel, da ima izplačane preživninske obveznosti.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - vsebina vloge
Ker je upravni organ podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, pridobil sam po uradni dolžnosti, prosilčeve vloge ne bi smel kot nepopolne zavreči.
ustanovitev ustanove - akt, ki se izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba Ministrstva za šolstvo in šport o soglasju k aktu o ustanovitvi obravnavane ustanove ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - invalidnina
Tožnica ni predložila dokazil, iz katerih bi izhajalo, da so ji zaradi zdravstvenih razlogov oziroma invalidnosti nastali upravičeni stroški, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, bili pa bi potrebni zaradi njene stopnje invalidnosti ali druge oblike telesne okvare ali duševne motnje, prav tako ni predložila dokazil, da so ji v tem obdobju nastali izredni stroški v zvezi z nego ali zdravljenjem svojega bolnega polnoletnega sina oziroma svoje matere, pri čemer navedeni osebi nista njena družinska člana, ki bi jih bila dolžna preživljati.
Za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči bi morala tožnica predložiti dokaz o tem, na kateri datum ji je bila določena sodna odločba vročena ter navesti, katero pravno dejanje želi opraviti, kdaj bo potekel rok za to dejanje in predvsem je potrebno izkazati, da bi zaradi tega izgubila pravico opraviti to dejanje. Določba 36. člena ZBPP pa organu ne preprečuje, da se tudi v postopku za dodelitev nujne brezplačne pravne pomoči ne opredeli do podatkov, ki so mu na voljo v času odločanja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta z izvedbenim prostorskim aktom - odmiki objekta od meje sosednega zemljišča - soglasje soseda
Ker investitorka gradnje soglasja soseda za manjši odmik od predpisanega ni predložila, zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja ni v skladu z izvedbenim prostorskim aktom.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika zaradi razlogov na strani upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Ker je organ za brezplačno pravno pomoč dva odvetnika, ki sta bila postavljena tožnici za nudenje brezplačne pravne pomoči, razrešil zaradi razlogov na strani stranke, se v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP šteje, da brezplačna pravna pomoč tožnici ni bila odobrena.
ZPVI člen 2, 3, 10, 11. ZViS člen 14, 16, 32. Konvencija o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija) člen I 1, VI 5, VI 5, X 2. Direktiva 2005/36/ES člen 1, 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-c, 10, 12. URS člen 3a, 3a/3, 8, 22, 153. ZS člen 113a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 6, 45, 49, 56, 165, 166, 267.
priznanje izobraževanja za namen zaposlovanja - priznavanje visokošolskih kvalifikacij - deljena pristojnost eu in dč - transnacionalno izobraževanje - prosto gibanje delavcev - svoboda opravljanja storitev - pravica do ustanavljanja - predlog za predhodno odločanje
V primerih transnacionalnega izobraževanja, kjer tuji visokošolski izobraževalni program v celoti izvaja izobraževalna ustanova na ozemlju Republike Slovenije, se priznavanje izobraževanja za namen zaposlitve tako presoja po določbah predpisov države, ki je listino izdala, poleg tega pa še po določbah, ki urejajo javnoveljavnost visokošolskega zavoda izvajalca izobraževanja in izobraževalnega programa v slovenski zakonodaji. Zahteve po akreditaciji visokošolskega zavoda in izobraževalnega programa lahko tožena stranka opravičuje z zagotavljanjem kakovosti javnoveljavnega visokošolskega sistema, kar je kot upravičen razlag sprejelo tudi SEU v zadevi Neri.
Ker je v predmetni zadevi tožnica pridobila določeno izobrazbo, ki ji je priznana v ZK, se lahko sklicuje na svoboščine iz 45. in 49. člen PDEU, čeprav zoper državo, katere državljanka je. Določili o prostem gibanju delavcev in pravici ustanavljanja pa ne onemogočata državi članici, da zahteva (upravno) dovoljenje za uporabo tujega znanstvenega naslova na njenem ozemlju. Upravni postopek je lahko namenjen le preverjanju, če je bil znanstveni naslov pravilno pridobljen, postopek mora biti lahko dostopen in brez visokih stroškov. Odločitev mora biti obrazložena, zoper zavrnilno odločitev mora biti predvideno sodno varstvo, sankcije za nespoštovanje postopka priznavanja pa ne sme biti nesorazmerna resnosti prekrška.
Odlok o izvajanju javne službe oskrbe s plinom v Občini Medvode člen 7, 7/1, 37, 37/1. ZUS-1 člen 5, 5/4, 64, 64/2. EZ člen 4, 30.
upravni spor - posamičen akt izdan v obliki predpisa - nezakonitost odloka - opredelitev distribucijskega omrežja
Upravno sodišče je na podlagi 4. odstavka 5. člena ZUS-1 pristojno odločati v upravnem sporu o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja. Sodišče pa je v obravnavani zadevi presojalo tudi zakonitost 1. odstavka 7. člena Odloka, ker je presodilo, da je tožeča stranka izkazala, da opredelitev distribucijskega omrežja vpliva na njen pravni položaj oziroma na obveznost iz izpodbijanega 1. odstavka 37. člena Odloka. Brez presoje hkratne zakonitosti 1. odstavka 7. člena Odloka namreč ni mogoča le presoja zakonitosti 1. odstavka 37. člena Odloka.
Akti lokalnih skupnosti so vezani na zakon tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunajzakonskih okvirov. Opredelitev distribucijskega omrežja, kakor je določena v 1. odstavku 7. člena Odloka, je v nasprotju z določbami EZ, ker je tožena stranka to določilo oprla na lastnost plinovoda po delovnem tlaku. Nezakonita opredelitev distribucijskega omrežja v 1. odstavku 7. člena Odloka pa posledično vpliva tudi nezakonitost Odloka v 1. odstavku 37. člena, ki določa obveznost tožeče stranke, in sicer predajo distribucijskega plinovodnega omrežja na območju Občine Medvode, ki je v njeni lasti, izvajalcu.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta
Namen zakonske ureditve (tj. določbe 19. člena ZJC-B) je namreč v tem, da se bivšim lastnikom, na katerih zemljiščih je bila javna cesta že zgrajena oziroma rekonstruirana, zemljiškoknjižno stanje na teh zemljiščih pa ni bilo urejeno (in so ta zemljišča še vedno formalno v zasebni lasti), v ustreznem (zakonsko predpisanem) postopku določi nadomestilo v naravi ali odškodnina (ob izkazani javni koristi – kar gradnja ali rekonstrukcija javne ceste je), s tem pa se tudi uredi (dosedaj) neurejeno zemljiškoknjižno stanje.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - načelo pravičnosti
V obravnavani zadevi je tožena stranka pravilno presodila, da dejstva glede na osebnost samega obdolženca, težo kaznivega dejanja in obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge določene okoliščine ne kažejo na to, da tega poštenega postopka brez dodelitve zagovornika ne bi bilo, še posebej ob upoštevanju 3. člena ZKP, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Subjekt (MT) za tožnika ni opravil storitev, na katere se nanaša sporni račun. Glede na to, da v obravnavanem primeru za odločitev davčnega organa o nepriznanju odbitka DDV zadošča že ugotovitev, da storitve po izstavljenem računu niso bile opravljene, se davčnemu organu niti ne bi bilo treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da sodeluje pri davčni utaji. Ker po omenjenem obstoj subjektivnega elementa tožnika v zadevi ni odločilen, se sodišče ni posebej opredeljevalo do tožbenih ugovorov, da se tožniku neupravičeno očita vedenje, da sodeluje pri transakciji utaje davka na dodano vrednost (krivda ali nepošteno poslovanje).
dovoljenje za predhodna raziskovalna dela - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - rudarska pravica - stranka v postopku - pravni interes
Ko se koncesija izteče, s tem rudarska pravica, ki jo je imela tožeča stranka, preneha. Zato z odločbo, s katero je bilo stranki z interesom izdano dovoljenje za predhodna raziskovalna dela, ni bilo poseženo v pravni položaj tožeče stranke. Tožeča stranka ni izkazala, da bi v tem postopku varovala veljavno rudarsko pravico, pravnega interesa za udeležbo pa tudi ne more izkazati s trditvami, da še vedno izkorišča rudnine v predmetnem kamnolomu.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - obvezna obramba
ZKP ne določa več pogojev za dodelitev zagovornika v samem kazenskem postopku (za „neobvezno obrambo“). To pomeni, da imajo tudi obdolženci, ki ne izpolnjujejo pogojev za obvezno obrambo, možnost zaprositi za brezplačno pravno pomoč v skladu z določbami ZBPP, pri tem pa morajo izpolnjevati tudi objektivni pogoj po 1. odstavku 24. člena ZBPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - invalidska upokojitev
Ocena, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, temelji na določbah ZPIZ-1, to je na pravni podlagi, ki jo je pri svoji odločitvi dolžno upoštevati Delovno in socialno sodišče, in ugotovitvi, da je navedeno sodišče za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje in mu tudi v celoti sledilo.
Odločitev tožene stranka odpravlja sklep o prekinitvi postopka, ki je odločitev procesne narave, zato tožena stranka ni bila dolžna ravnati skladno z določbo 4. odstavka 246. člena ZUP in vložene pritožbe dolžnika ni bila dolžna poslati v odgovor dolžnikovemu dolžniku.
ZZasV člen 59, 59/1, 59/1-4, 59/3. Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja člen 3.
obvezno organiziranje službe varovanja - zavezanci organiziranja službe varovanja - posebni varnostni razlogi - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - uredba kot posamični akt - odločanje po prostem preudarku
Tožena stranka ni presegla pooblastila za odločanje po prostem preudarku, saj je v odgovoru na tožbo pojasnila razloge, zaradi katerih je bil pri določitvi tožeče stranke kot zavezanke, izpolnjen tudi nadaljnji pogoj iz tretjega odstavka 59. člena ZZasV, to je „obstoj predvidljive možnosti nepričakovane nevarnosti ali povečane stopnje tveganja za varnost ljudi in premoženja“. Po presoji sodišča ga je pravilno uporabila z upoštevanjem podatka o velikosti in kapaciteti lokala ter ugotovitvami inšpektorjev ob priliki inšpekcijskega pregleda, obstoj povečane stopnje tveganja za varnost ljudi in premoženja, pa je utemeljila s podatki o številu in vrsti kršitev ugotovljenih med obratovanjem lokala.