osebni stečaj - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju – odpust dolga v osebnem stečaju
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
prijava terjatve v stečajnem postopku – poplačilo iz stečajne mase – konverzija nedenarnih terjatev v denarne terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti znamke – razveljavitev znamke zaradi neuporabe – oblikovalna sodba
Namen prijave terjatve v stečajnem postopku je participacija upnika pri delitvi stečajne mase. Zato za tiste terjatve, ki ne bodo poplačane iz stečajne mase, določila ZFPPIPP o prijavljanju terjatev v stečajno maso ne veljajo. Iz teh razlogov je v 20. členu tega zakona definirana terjatev kot pravica upnika od dolžnika zahtevati, da opravi izpolnitveno ravnanje, katerega predmet je dajatev, storitev, opustitev ali dopustitev, kot nedenarna terjatev pa zahtevek na izpolnitev nedenarne terjatve ali izvedbo storitve. Vsi ti zahtevki so dajatveni zahtevki. Zahtevek na ničnost oziroma neveljavnost blagovnih znamk pa ne spada v nobeno od teh kategorij, saj se izreka z ugotovitveno oziroma oblikovalno sodbo. Zato za take terjatve določilo 1. odstavka 253. člena ZFPPIPP o konverziji nedenarnih terjatev v denarne ne velja.
Navedbe tožeče stranke, da se je toženec po prenehanju delovnega razmerja zaposlil pri novem delodajalcu, h kateremu je prenesel metodologijo dela, so nebistvene za odločitev o tožbenem zahtevku za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule, saj je bila slednja omejena le na prepoved izkoriščanja pridobljenih poslovnih znanj in poslovnih zvez pri novem delodajalcu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO –CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063420
ZPP člen 8.
dokazovanje – neizdelan končni obračun – tožba na podlagi začasnih situacij
Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da bi bil končni obračun lahko edino dokazno sredstvo za dokazovanje terjatev tožeče stranke in da iz razloga, ker ni bil, opravljena terjatev tožeči stranki ni dokazana, s tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno izvajalo druge ponujene dokaze v smeri ugotavljanja spornih dejstev.
zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – konkretna utemeljitev nevarnosti
Predvidevanje izvedenca, da so ob dani bolezenski simptomatiki možni in predvidljivi heteroagresivni izbruhi, in povzemanje takšnega predvidevanja v razlogih izpodbijanega sklepa brez vsake konkretne utemeljitve, ne zadošča za zaključek, da pritožnica ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060593
ZPPSL člen 80, 80/2. OZ člen 132, 168, 168/1, 440. SPZ člen 39, 64, 92.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja tuje stvari – prehod lastninske pravice – škoda
Če nekdo kot nelastnik odtuji premičnine, last tožnice, tretjemu, takšna pogodba ni nična. Vendar pa tožnice kot lastnice v ničemer ne zavezuje ali kakorkoli pravno učinkuje zoper njo. Takšen pravni posel v ničemer ne ovira njenih lastninskopravnih upravičenj (od tretjega bi lahko zahtevala vrnitev svojih stvari).
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060605
ZZZDR člen 12. ZD člen 212.
zapuščinski postopek – priznanje dejstev – preklic priznanih dejstev – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica – izvenzakonska skupnost
Priznanje dejstva lahko dediči prekličejo do konca zapuščinskega postopka. To ni dedna izjava, ki je nepreklicna.
Izvenzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki morata navzven veljati za moža in ženo, med njima mora biti čustvena navezanost, ekonomska skupnost in tudi intimnost.
zamudna sodba – sklepčnost tožbe – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – tožbeni zahtevek – vknjižba – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Nesklepčnost tožbe je podana tudi, če tožeča stranka navede v tožbi dejstva, ki se ne ujemajo s tožbenim predlogom. Če so tožniki sporno parcelo pridobili s priposestvovanjem, torej na originaren način, se sodno varstvo zagotavlja z ugotovitveno tožbo. Tožniki pa niso postavili ugotovitvenega tožbenega zahtevka, pač pa samo dajatveni tožbeni zahtevek, ki pa ne zadostuje za odločanje na pravni podlagi, ki se zatrjuje v tožbi, torej za originarno pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Lastninska pravica se v tem primeru ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobi na podlagi samega zakona, brez vknjižbe v zemljiško knjigo. Pravnomočna sodba, s katero sodišče ugotovi obstoj takšne pravice, pa je listina, ki je podlaga za vknjižbo ugotovljene pravice.
javno dobro – nepremičnina v splošni rabi – lastninska pravica na grobu – stavbna pravica – pravica uporabe groba
Lastninska pravica na grobu ni mogoča in je pravni red ob pridobitvi pravice uporabe groba ni dopuščal. Torej je tudi grobnica kot zazidani del groba delila njegovo pravno usodo. To pa pomeni, da je bila skupaj s prostorom za grob (zemljiščem) izven pravnega prometa, stvar, ki ni bila v lasti ne pravnih ne fizičnih oseb. Pokopališka uprava je bila skladno z Zakonom o pokopališčih pristojna le za upravljanje z njim, ne pa za prodajo.
ZPP pred novelo ZPP-D, ki je začela veljati 1.10.2008, v primeru zamude roka za predložitev listin ni predvideval sankcije prekluzije. Šlo je za sodni rok, ki ni prekluzivne narave.
Tožnik je upravičen do povrnitve neamortiziranega dela koristnih in potrebnih vlaganja v stanovanje, če je imel soglasje toženke oz. njenega pravnega prednika.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen izostanek tožnika
Ker se je toženka izrecno strinjala z domnevo umika tožbe, kot je razvidno iz zapisnika o naroku z dne 1.6.2009, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o ustavitvi postopka, upoštevaje 188. člen ZPP. Čeprav ima takšen sklep le deklaratorno naravo, veže tako sodišče kot pravdni stranki. Z ustavitvijo je postopek končan in se zato v isti zadevi ne more več nadaljevati z razpisom novega naroka za glavno obravnavo, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Stroške postopka za določitev odškodnine trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Namen citirane določbe je brez dvoma v tem, da stroške vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred povzročitvijo škode, trpi tisti, iz katerega pravne in dejanske sfere izvira razlog za njen nastanek. To pa ne pomeni, da je predlagatelj upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku. Udeleženci postopka imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066568
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 207, 207/1, 207/3. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – kazenske točke – seštevek kazenskih točk – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – vodenje skupne evidence kazenskih točk
Ker je storilec uspešno opravil program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pred pravnomočnostjo zadnje odločbe, s katero so mu bile izrečene štiri kazenske točke, je treba upoštevati novo stanje v skupni evidenci kazenskih točk.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.
Če pride med zdravljenjem, za katerega je dal bolnik privolitev, do zapletov, zaradi katerih se zdravljenje podaljša ali tudi do nesrečnih posledic, ni zdravnikove odgovornosti, ker je z osveščeno privolitvijo „prevaljena“ na bolnikova ramena. Če pa zdravnik v okviru pojasnilne dolžnosti ni opozoril bolnika na morebitne zaplete in nesrečne posledice in ta ni dal privolitve v tako zdravljenje, do prevalitve odgovornosti ne pride. Zato je podana zdravnikova odgovornost za zaplete in nesrečne posledice tudi, če je sicer zdravljenje potekalo strokovno neoporečno.
Na domnevno privolitev bi se bilo mogoče sklicevati v primeru situacij, ko bolnikovega soglasja za poseg ni mogoče pridobiti takoj, bolniku pa grozi življenjska nevarnost ali težka poškodba njegovega zdravja (npr. če se med operacijo izkaže, da je potrebno storiti kaj drugega, kot je bilo z bolnikom dogovorjeno). V takšnem primeru se pomanjkanje soglasja, ki bi ga bolnik dal, če bi vedel za medicinsko nujnost razširjenega posega, odpravi na podlagi hipotetične volje.
sklep o dedovanju – vsebina sklepa o dedovanju – sporazum o delitvi zapuščine – delitev zapuščine
Ker sporazum o delitvi zapuščine ni obvezna sestavina sklepa o dedovanju in ker njegova vsebina ni rezultat sodne odločitve, pritožnica ne more uspešno izpodbijati sklepa o dedovanju z navedbo, da predlaga delitev zapuščine, kar je njena pravica.
ZPP člen 8. SPZ člen 24, 33, 35, 83. ZOdvT tarifna številka 3501.
posest – motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – sosedsko pravo – pravica odstraniti veje – dejanska oblast nad stvarjo – pravni interes – ekonomski interes
Posest je dejanska, to je fizična in gospodarska oblast nad stvarjo; posestnik stvari je tisti, ki je s stvarjo v takem razmerju, da jo rabi, uživa in z njo razpolaga, in sicer ne glede na pravico početi navedeno. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, uživati, z njo razpolagati.
Posestno varstvo je po svojem bistvu varstvo ekonomskega interesa stranke, ne pa njenega pravnega interesa. Če ekonomskega interesa ni ali je minimalen, zahteva za posestno varstvo ni utemeljena.