Ker je izplačevanje delne invalidske pokojnine pogojeno s pričetkom dela s skrajšanim delovnim časom od polnega na delu, ki ustreza zavarovančevi delovni zmožnosti, se tožnici, ki je bila do pričetka dela s skrajšanim delovnim časom v obvezno zavarovanje vključena kot samostojna podjetnica s polnim delovnim časom, delna invalidska pokojnina izplačuje od dneva pričetka dela s krajšim delovnim časom dalje, in ne od dneva priznanja pravice do delne invalidske pokojnine dalje, kot neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom.
ZGD člen 159, 159/1, 159/2, 168, 416, 450, 450/1, 450/2, 451, 454, 490, 490/1. ZPP člen 286a, 286a/4.
tiha družba - prodaja poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo – sprememba družbene pogodbe - obličnost spremembe družbene pogodbe
Skladno z 2. odst. 159. člena ZGD zakon dopušča pogodbeno svobodo med nosilcem tihe družbe in tihim družbenikom o urejanju razmerij znotraj tihe družbe (2. odst. 159. člena ZGD). Ta pogodbena svoboda pa ne dopušča možnosti, da bi pogodbenika tihe družbe v njunem pogodbenem razmerju posegala v kapitalska upravičenja znotraj družbe, v kateri ima nosilec tihe družbe vložek, ki mu ga je s svojim kapitalom omogočil tihi družbenik. Urejanje teh razmerij je namreč pridržano zgolj družbenikom te družbe, med katere spada tudi nosilec tihe družbe, ne pa tudi tihi družbenik.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - večje število delavcev
Pri ugotavljanju, ali gre za večje število delavcev v smislu 96. člena ZDR, je treba upoštevati vse delavce, katerih delo je zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno, kar pomeni, tako delavce, ki so prejeli redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kot tudi delavce, ki so sami podali odpovedi in se zaposlili pri drugem delodajalcu (ki je v povezavi s toženo stranko), in delavce, katerim je tožena stranka ponudila nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je kako drugače uredila njihov status.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Dolžnost sodišča je, da pretehta vse pravno relevantne navedbe strank in na podlagi izvedenega kontradiktornega dokaznega postopka odloči o utemeljenosti zahtevka ter v obrazložitvi svoje odločitve seznani stranke z odločilnimi razlogi sprejete odločitve.
Če sodišče pride zaključka, da je tožeča stranka zamudila prekluzivni rok za vložitev tožbe po OZ, mora tožbeni zahtevek zavrniti, ne pa zavreči tožbo. Gre namreč za meritorno odločitev, ne pa predhodni preizkus tožbe po 274. čl. ZPP.
posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
Določilo, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, je treba razlagati v povezavi z načelom zaupanja v zemljiško knjigo in tako velja le v primeru pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice.
Z uveljavitvijo SPZ sta dobroverni in zakoniti posestnik ter dobroverni posestnik po ZTLR izenačena z dobrovernim lastniškim posestnikom nepremičnine po SPZ, za katerega je določena desetletna priposestvovalna doba.
pogodbena kazen - upnikove pravice - pridržek pravice do pogodbene kazni - neizpolnitev obveznosti - zamuda z izpolnitvijo
Ker je tožeča stranka z delno izpolnitvijo zamudila, bi bila tožena stranka do dogovorjene pogodbene kazni za delno izpolnitev upravičena le, če bi si pravico do uveljavljanja pogodbene kazni pridržala.
ugovor zoper sklep o dovolitvi izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – zastavni dolžnik – sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice
Dolžnice v konkretnem primeru niso le zastavne dolžnice, ampak dolžnice po kreditni pogodbi, zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da upnik zoper njih lahko predlaga izvršbo s katerimkoli sredstvom, ki ga zakon predvideva vse do dokončnega poplačila.
prenehanje obveznosti – smrt pogodbenika – prijava terjatve v zapuščinskem postopku – izjava o odstopu od pogodbe – zastaranje anuitet
Prijava terjatve v zapuščinski postopek ne more šteti kot izjava o odstopu od pogodbe. S smrtjo dolžnika ali upnika namreč preneha obveznost samo, če je nastala glede na osebne lastnosti katere izmed pogodbenih strank ali glede na osebne sposobnosti dolžnika. V kolikor pa bi tožeča stranka od pogodbe želela odstopiti, bi morala podati jasen in izrecen odstop od pogodbe, naslovljen na dediče, ki so vstopili v pogodbeno razmerje.
Prijava terjatve v (že pravnomočno končanem) zapuščinskem postopku nima učinka pretrganja zastaranja.
Anuitete zastarajo vsaka posebej, v treh letih od zapadlosti vsake posamezne in morebitno plačilo nadaljnjih anuitet na tek zastaralnega roka posameznih anuitet ne vpliva.
ZZK-1 člen 87, 88, 148, 148/1, 148/1-3, 150, 150/1. ZGD-1 člen 3.
zaznamba izvršbe – učinek zaznambe izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni lastnik – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če je dolžnik, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ena in ista oseba kot oseba, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je vpis zoper njega po stanju zemljiške knjige dovoljen.
pogodba o objavi v periodičnem tisku – pisna pogodba – založniška pogodba – materialna avtorska pravica
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama bila dogovorjena pogodba po 93. členu ZASP, saj je šlo za prilogo k sicer periodični publikaciji. Vendar ravnanje tožeče stranke, ko je prilogo oziroma preostale neprodane priloge prodajala posebej, ni imelo podlage v sklenjeni pogodbi oziroma bi morala tožena stranka za takšno prodajo imeti sklenjeno s tožnikom založniško pogodbo po 85. členu ZASP.
materialno procesno vodstvo - ugovor aktivne legitimacije
Pritožbeni očitek tožeče stranke, da jo je sodišče prve stopnje prikrajšalo za pravilno materialno procesno vodstvo, ker ni razkrilo, da bo odločalo o ugovoru aktivne legitimacije, je neutemeljen, saj ravno glede zgrešene stvarne legitimacije velja, da so nedopustni napotki tožeči stranki v zvezi s tem in bi šlo za nedopustno pomoč sodišča tožeči stranki.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.