Stranka kolektivne pogodbe je upravičen predlagatelj postopka v kolektivnem delovnem sporu, v katerem se predlog nanaša na izvrševanje kolektivne pogodbe oziroma na ugotovitev kršitve kolektivne pogodbe, in ji ni treba izkazati, da upravičeno uveljavlja skupinski interes. Slednjega mora izkazati le tisti predlagatelj, ki ni stranka kolektivne pogodbe.
osebni stečaj - določitev preizkusne dobe v osebnem stečaju – odpust dolga v osebnem stečaju
Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tistem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Nejasno pogodbeno določilo je le tisto določilo, katerega pomen je med strankama sporen in katerega pomena ni mogoče enopomensko opredeliti niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v 2. odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo kakšnih drugih metod razlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0060593
ZPPSL člen 80, 80/2. OZ člen 132, 168, 168/1, 440. SPZ člen 39, 64, 92.
odškodninska odgovornost – protipravnost ravnanja – prodaja tuje stvari – prehod lastninske pravice – škoda
Če nekdo kot nelastnik odtuji premičnine, last tožnice, tretjemu, takšna pogodba ni nična. Vendar pa tožnice kot lastnice v ničemer ne zavezuje ali kakorkoli pravno učinkuje zoper njo. Takšen pravni posel v ničemer ne ovira njenih lastninskopravnih upravičenj (od tretjega bi lahko zahtevala vrnitev svojih stvari).
Stroške postopka za določitev odškodnine trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine. Namen citirane določbe je brez dvoma v tem, da stroške vzpostavitve stanja, kakršno je bilo pred povzročitvijo škode, trpi tisti, iz katerega pravne in dejanske sfere izvira razlog za njen nastanek. To pa ne pomeni, da je predlagatelj upravičen do povračila vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku. Udeleženci postopka imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša.
ustavitev postopka - domneva umika tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen izostanek tožnika
Ker se je toženka izrecno strinjala z domnevo umika tožbe, kot je razvidno iz zapisnika o naroku z dne 1.6.2009, bi sodišče prve stopnje moralo izdati sklep o ustavitvi postopka, upoštevaje 188. člen ZPP. Čeprav ima takšen sklep le deklaratorno naravo, veže tako sodišče kot pravdni stranki. Z ustavitvijo je postopek končan in se zato v isti zadevi ne more več nadaljevati z razpisom novega naroka za glavno obravnavo, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Če pride med zdravljenjem, za katerega je dal bolnik privolitev, do zapletov, zaradi katerih se zdravljenje podaljša ali tudi do nesrečnih posledic, ni zdravnikove odgovornosti, ker je z osveščeno privolitvijo „prevaljena“ na bolnikova ramena. Če pa zdravnik v okviru pojasnilne dolžnosti ni opozoril bolnika na morebitne zaplete in nesrečne posledice in ta ni dal privolitve v tako zdravljenje, do prevalitve odgovornosti ne pride. Zato je podana zdravnikova odgovornost za zaplete in nesrečne posledice tudi, če je sicer zdravljenje potekalo strokovno neoporečno.
Na domnevno privolitev bi se bilo mogoče sklicevati v primeru situacij, ko bolnikovega soglasja za poseg ni mogoče pridobiti takoj, bolniku pa grozi življenjska nevarnost ali težka poškodba njegovega zdravja (npr. če se med operacijo izkaže, da je potrebno storiti kaj drugega, kot je bilo z bolnikom dogovorjeno). V takšnem primeru se pomanjkanje soglasja, ki bi ga bolnik dal, če bi vedel za medicinsko nujnost razširjenega posega, odpravi na podlagi hipotetične volje.
ZZK-1 člen 87, 88, 148, 148/1, 148/1-3, 150, 150/1. ZGD-1 člen 3.
zaznamba izvršbe – učinek zaznambe izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – zemljiškoknjižni postopek – odločanje o vpisih v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni lastnik – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če je dolžnik, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ena in ista oseba kot oseba, ki je zemljiškoknjižni solastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, je vpis zoper njega po stanju zemljiške knjige dovoljen.
Dolžnik neupravičenost odmere stroškov izvršitelju in naložitev jih njemu v breme utemeljuje z razlogom, ker naj bi bila v tem izvršilnem postopku izterjevana terjatev že poplačana. Dejansko torej napada (izpodbija) sklep o izvršbi, česar pa ne more več uspešno početi v pritožbi zoper tu obravnavani izpodbijani sklep.
ZPP člen 8. SPZ člen 24, 33, 35, 83. ZOdvT tarifna številka 3501.
posest – motenje posesti – sodno varstvo posesti – varstvo med več posestniki – sosedsko pravo – pravica odstraniti veje – dejanska oblast nad stvarjo – pravni interes – ekonomski interes
Posest je dejanska, to je fizična in gospodarska oblast nad stvarjo; posestnik stvari je tisti, ki je s stvarjo v takem razmerju, da jo rabi, uživa in z njo razpolaga, in sicer ne glede na pravico početi navedeno. Bistveno je, da ima posestnik, kadar to hoče, vedno možnost stvar uporabljati, uživati, z njo razpolagati.
Posestno varstvo je po svojem bistvu varstvo ekonomskega interesa stranke, ne pa njenega pravnega interesa. Če ekonomskega interesa ni ali je minimalen, zahteva za posestno varstvo ni utemeljena.
Iz primerjave položaja komanditista v komanditni družbi, ki ga določa ZGD in kriterijev ustavne odločbe, ki kažejo na pasivnost družbenika izhaja, da komanditist v komanditni družbi že po samem zakonu nima položaja aktivnega družbenika. Zato drugi dolžnik trditev o svoji pasivnosti ni dolžan dokazovati in je breme izpodbijanja domneve njegove pasivnosti na strani upnika.
pogodba o delu - funkcionalnost kot lastnost predmeta izpolnitve – standard varnosti – pogodbena kazen zaradi zamude
Sodišče prve stopnje je pri presoji dogovorjenega zagotavljanja funkcionalnosti predmeta izpolnitve dalo večjo težo upoštevanim predpisanim standardom varnosti. Zagotavljanje funkcionalnosti pomeni tudi uporabo objekta na način, ki zagotavlja varnost pri uporabi.
Vložitev zahteve za odmero sodne takse za pritožbo upniku ni bila potrebna za varstvo njegovih pravic in položaja upnika v izvršilnem postopku. Zato stroški takšne zahteve ne predstavljajo za izvršbo potrebnih stroškov.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
Umik za ta postopek ni bil potreben. Za postopek pa je bila potrebna upnikova vloga z dne 07. 01. 2010, s katero je sodišču predložil potrdilo o plačani sodni taksi za novo izvršilno sredstvo.
Z dnem poteka roka za sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča je bila pogodba sklenjena s sprejemnikom z najboljšim vrstnim redom pod odložnim pogojem, da posel naknadno odobri upravna enota.
Najemojemalec lahko (ob sklepanju najemne pogodbe s pogodbeno drugačno ureditvijo) izključi možnost uporabe določb ZOR o neupravičeni pridobitvi v zvezi z vlaganji v poslovni prostor, ki so omogočila njegovo uporabo (le-tega) za pogodbeno dogovorjen namen.
stroški postopka – stroški zagovornika – potrebni izdatki in nagrada zagovornika – odvetniška tarifa
Pravica obdolženca, da najame zagovornika v kateremkoli kraju države, ne pomeni, da so povečani izdatki zagovornika s prihodom na sodišče vselej tudi potrebni izdatki. V obravnavanem primeru pa je potekal postopek v kraju stalnega prebivališča obdolženca, v Ljubljani, kjer je na izbiro veliko odvetnikov.