ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
Izvršilni postopek ni namenjen ugotavljanju obstoja sporne protiterjatve, temveč prisilni izvršitvi terjatve.
Pri vračilu štipendije na podlagi sklenjene izvensodne poravnave, s katero je dogovorjeno obročno plačilo, gre za obročno odplačilo dolga, ki zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku, ki začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel tožnik (štipenditor) pravico terjati izpolnitev obveznosti.
ZPP člen 242, 242/3. ZIPRS0809 člen 22, 22/1, 22/1-2, 22/3, 22/3-2.
stroški postopka – stroški priče – paricijski rok
Določba ZIPRS0809, da so plačilni roki neposrednih uporabnikov v breme proračuna predpisani z ZIPRS0809 in znašajo trideset dni, ne velja za pravnomočne sodne in dokončne upravne odločbe in poravnave, tako da je sodišče prve stopnje toženi stranki (Republiki Sloveniji) utemeljeno naložilo , da priči povrne stroške prihoda na sodišče v osmih dneh.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
V ugovoru zoper sklep o izvršbi je dolžnik pavšalno trdil, da se ne strinja z višino zahtevanega zneska, saj je ta po njegovih evidencah previsoka. Navedel je še, da je bil kredit že delno odplačan, to pa je trditev, s katero bi v (pravdnem) postopku lahko uspel, za to trditev pa je predložil tudi dokaze 5 položnic o delnem plačilu kredita, v višini 2.093,90 EUR. Svoje trditve o plačilu dolga in torej o prenehanju terjatve, je izkazal le za znesek 2.093,90 EUR s pripadki. Pravilno je sodišče prve stopnje zato njegovemu ugovoru ugodilo le v tem obsegu.
sklepčnost tožbe – nerazumljiva ali nepopolna vloga – materialno procesno vodstvo – skrbnost strank – zahtevek na razveljavitev pogodbe
Nesklepčna tožba ni nerazumljiva ali nepopolna vloga po 108. členu ZPP (formalna pomanjkljivost). Nesklepčnost predstavlja vsebinsko pomanjkljivost in ni stvar procesnega, pač pa materialnega prava.
Tožnica, tudi če bi v tem postopku izkazala svojo lastninsko pravico, z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o prodaji, ki je bila sklenjena med tretjimi osebami, ne bi mogla uspeti, saj ni bila stranka te pogodbe. Lastnik, ki ga takšna pogodba ne zavezuje, lahko zavaruje lastninsko pravico z ustrezno lastninsko tožbo.
Po določbi 8. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče odloči, katera dejstva šteje za dokazana, po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZTLR člen 24, 25, 26, 29, 55. SPZ člen 27, 43, 44, 45. ZLNDL člen 3, 7.
priposestvovanje – gradnja na tujem zemljišču - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini
Gradnja na zemljišču v družbeni lastnini graditelju načeloma ni zagotavljala lastninske pravice na zemljišču po pravilu gradnje na tujem zemljišču, vendar v konkretnem primeru ni šlo za prenos lastninske pravice iz družbene v zasebno last, tožeča stranka pa naj bi razpolagala z ustreznimi dovoljenji za gradnjo objekta, kar daje tožeči stranki lastninskopravna upravičenja, posebej glede na kasnejše zakonske spremembe, ki so zagotovile enakost vseh oblik lastninske pravice in kasneje tudi odpravile družbeno lastnino.
uveljavljanje nujnega deleža v pritožbi – izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Takšno (šele v pritožbi) uveljavljanje pravice do nujnega deleža je dopustno. V skladu s 220. čl. ZD lahko dedič dedno pravico uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka, saj ga veže pravnomočen sklep o dedovanju, če je v postopku sodeloval. Glede na določbo 165. čl. ZD mora sodišče ves čas postopka paziti, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak (ustno ali pisno) podan predlog prizadetih oseb. Izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, dediči lahko podajo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve – prisilna hospitalizacija – konkretna utemeljitev nevarnosti
Predvidevanje izvedenca, da so ob dani bolezenski simptomatiki možni in predvidljivi heteroagresivni izbruhi, in povzemanje takšnega predvidevanja v razlogih izpodbijanega sklepa brez vsake konkretne utemeljitve, ne zadošča za zaključek, da pritožnica ogroža svoje življenje oziroma huje ogroža svoje zdravje.
URS člen 33, 67. ZUN člen 73, 75, 75/4, 76c. ZZK-1 člen 49, 49/4, 53, 53/2.
zaznamba črne gradnje
Določilo 76.c člena ZUN, ki se nanaša na prepoved vpisov in spremembe v zemljiški knjigi, ne ločuje posameznih vrst vpisov. Ta prepoved tako učinkuje za vse vpise (tudi za predlagano predznambo, ki naj bi se vpisala v korist predlagateljeve bivše žene) in spremembe v zemljiški knjigi, kjer je takšna zaznamba.
SPZ člen 43, 43/2, 49, 92, 99, 99/1, 269. ZKZ-1 člen 22, 243. ZTLR člen 33. ZOR člen 73.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – kmetijsko zemljišče – odobritev upravne enote – izročitev nepremičnine v posest – prepoved vznemirjanja
Presoja dobroverne posesti.
Priposestvovalec mora biti v opravičljivi zmoti glede svoje lastninske pravice. To pa je takrat, ko utemeljeno misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice.
ZOR člen 178, 208, 208/2, 376/1, 377, 380, 380/3, 380/6. KZ SRS člen 255, 255/4.
regres plačnika - regresni zahtevek – regresna pravda med zavarovalnicama – zastaranje regresnega zahtevka – ugovor zastaranja – zastaranje terjatve zavarovalnice proti tretjemu - zastaranje odškodninske terjatve – prikrajšanje mesečnega dohodka – škoda, povzročena s kaznivim dejanjem – zastaralni rok pri odškodninski terjatvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem – sklepčnost ugovora zastaranja – solidarna odgovornost – delež dolžnika v regresnem razmerju – teža krivde in teža posledic – zakonske zamudne obresti
V konkretni zadevi gre za regresni zahtevek zavarovalnice proti tretji osebi, zato je treba uporabiti določbo 6. odstavka 380. člena ZOR, ki določa, da začne zastaranje terjatve, ki jo ima zavarovalnica proti tretjemu, teči takrat, ko začne proti temu teči zastaranje zavarovančeve terjatve, in se tudi konča v enakem roku. To pomeni, da je za presojo ugovora zastaranja tožnikove terjatve odločilno, kdaj je začelo teči zastaranje oškodovankine terjatve in kdaj se je končalo.
Sporni znesek nanaša na prikrajšanje oškodovankinega dohodka. Za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja je v skladu z določbo 1. odstavka 376. člena ZOR odločilno, kdaj je oškodovanka izvedela za škodo. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje presodilo, da je oškodovanka za svojo škodo izvedela 10. 12. 1990, ko ji je ZPIZ izdal odločbo o invalidski upokojitvi. To pa ne drži. Odločba o invalidski upokojitvi gotovo še ne izkazuje dejanskega prikrajšanja pri mesečnem dohodku. Prikrajšanje je mogoče ugotoviti šele po vsakokratnem prejemu konkretnega zneska pokojnine. To pa pomeni, da je oškodovanka za škodo lahko izvedela šele s prejemom posamezne mesečne pokojnine.
Določba glede teka zastaralnega roka v primerih, ko je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem (377. člen ZOR) pomeni pravno dobroto in se uporabi le v primeru, ko je to ugodneje za oškodovanca.
Iz določbe 2. odstavka 208. člena ZOR izhaja, da določi sodišče delež vsakega posameznega dolžnika glede na težo njegove krivde
in
težo posledic, ki so sledile iz njegovega delovanja. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče pri določanju deleža vsakega sodolžnika upoštevalo
le težo krivde
, saj se je ukvarjalo le z vprašanjem, ali sta voznika ravnala z zadostno stopnjo skrbnosti. Pri tem je ugotovilo, da je delež krivde zavarovanca tožeče stranke 70 %, zavarovanke tožene stranke pa 30 %. Pri presoji deleža odgovornosti pa ni odločilna le teža krivde, temveč tudi teža posledic, ki so sledile iz delovanja posameznega dolžnika. V zvezi s slednjim je sodišče prve stopnje kot nesporno ugotovilo, da se je zavarovanec tožeče stranke zaletel v pred seboj stoječe vozilo in povzročil verižno trčenje pred seboj stoječih vozil. To pomeni, da je do posledic prišlo izključno zaradi delovanja zavarovanca tožeče stranke. Upoštevaje težo krivde in težo posledic, ki so iz delovanja zavarovanca tožeče stranke sledile, pritožbeno sodišče sodi, da je njegov delež 85 %. To pa na drugi strani pomeni, da znaša delež, ki odpade na zavarovanko tožene stranke, 15 %.
posest – motenje posesti – spor zaradi motenja posesti – sodno varstvo posesti – pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti – subjektivni rok – ponavljajoča motilna dejanja
Ker se toženčeva dejanja ves čas niso razlikovala, gre za ponavljajoča dejanja, pri katerih prične subjektivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti teči od zadnjega motilnega dejanja.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – predmet odločanja v nepravdnem postopku
Za odločitev v zvezi s predlogom za prekinitev postopka je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali bo v postopku, zaradi katerega je predlagana prekinitev, rešeno vprašanje, ki za to pravdno zadevo predstavlja predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP ali ne in nato v primeru pozitivnega odgovora, tudi na vprašanje, ali je odločitev, da sodišče tega vprašanja ne bo samo reševalo, upravičena s stališča morebitnih posebnih predpisov, ki določena predhodna vprašanja pridržujejo posebnim organom ali postopkom in (če take omejitve ni) s stališče ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, upoštevaje pri tem tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Vložitev tožbe pretrga zastaranje le v tistem obsegu, kolikor je zajeto s prvotno postavljenim tožbenim zahtevkom, ne pa tudi v obsegu povečanega tožbenega zahtevka.
Predlog za postavitev izvedenca je enoten dokazni predlog, ki pokriva tako pridobitev pisnega ali ustnega izvedenskega mnenja ali pa tudi obeh, v primeru njegove potrebne dopolnitve ali odprave nejasnosti pa tudi to in tudi morebitno postavitev novega izvedenca. Predhodno stroške vseh navedenih izvedb tega dokaza nosi tista stranka, ki je njegovo postavitev predlagala.
ZGD-1 člen 337, 353. ZIZ člen 272, 272/2. ZPP člen 215.
začasna odredba – predkupna pravica – prednostna pravica do nakupa novih delnic – verjetnost obstoja terjatve – dokazno breme
Dosedanji delničarji so v skladu z zakonom omejeni s prednostno pravico nakupa novih delnic tako v razmerju do sodelničarjev, kot v razmerju do tretjih oseb. Neizkoriščene prednostne pravice posameznih delničarjev ne prirastejo avtomatično drugim delničarjem. Ti imajo prednostno pravico le v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu. Delnice, ki jih dotedanji delničarji ne vpišejo, pa lahko družba odproda javnosti, torej tretjim osebam .
Določb OZ o predkupni pravici ni mogoče dosledno uporabiti za primer predkupne pravice pri odsvojitvi poslovnih deležev po določbi 5. odstavka 481. člena ZGD.