odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061925
OZ člen 106, 626, 626/1, 627.
trajno pogodbeno razmerje – odpoved pogodbe – odpovedni rok - krivdno ravnanje izvajalca – pogodbena kazen
Samo dejstvo, da je tožnica toženki zaračunavala pogodbeno dogovorjene 20 – 30 % višje cene od siceršnjih konkurenčnih cen na trgu, ne more pomeniti škodnega ravnanja tožnice, kot tudi ne ravnanja tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
kompetenčni spor – spor o pristojnosti – pristojnost – gospodarski spor
Spor med zavodom in samostojnim podjetnikom v zvezi s pogodbo, s katero se je slednji zavezal za zaposlitev brezposelne osebe zaradi pridobitve denarnih sredstev, je gospodarski spor.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2.
nagrada stečajnemu upravitelju – odmera nagrade med stečajnim postopkom
Pri odmeri nagrade za sporno obdobje je treba upoštevati obseg opravljenega dela v tem obdobju v primerjavi z obsegom celotnega dela, določenega z načrtom poteka stečajnega postopka.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005445
ZPP člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - socialni spor - uspeh v sporu
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno, in sicer le glede odprave izpodbijanih odločb toženca, ni pa uspel niti s primarnim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, niti s podrednim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom (sodišče ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do premestitve), ni upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka, temveč glede na uspeh v sporu le do povrnitve njihovega sorazmernega dela.
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.
Tudi glede razširitve tožbenega zahtevka gre pojasniti, da je tožeča stranka glede na izvedeniško mnenje zvišala tožbeni zahtevek skladno z ugotovljenim stanjem dolga. Toženec takšni spremembi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni ugovarjal, sicer pa je sodišče tudi zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka dovolilo spremembo tožbe, katero je tožeča stranka pravilno spremenila do konca glavne obravnave (člen 184. ZPP).
ZPP člen 212, 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka – trditveno breme
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na osnovi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločitev od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. To se ugotavlja z vzporednim obravnavanjem novih dejstev in dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari. Predlagatelj pa sploh ne pove, v čem bi bila z zatrjevanim dejstvom lahko zanj izdana ugodnejša sodba, v kolikor bi ta podatek oziroma dejstvo navedel tekom rednega pravdnega postopka.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.