zamudna sodba – nasprotje med predlaganimi dokazi – nasprotje med priloženimi dokazi
Presoja predpostavk za izdajo zamudne sodbe.
Pritožba neupravičeno očita sodišču, da bi moralo preveriti utemeljenost dejstev in njihovega morebitnega nasprotja ne le z dokazi, ki jih je tožeča stranka priložila, pač pa tudi s tistimi, ki jih je predlagala v dokaz, konkretno vpogled v pravdne spise.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
prepovedane imisije – negatorna tožba – tožba na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice – solastninska pravica
Iz določbe 75. člena SPZ izhaja, da vsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven šele, ko preseže določen tolerančni prag.
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
URS člen 125. ZASP člen 156, 156/1. ZASP-B člen 26, 26/4.
exceptio illegalis – uporaba pravilnika, ki je v nasprotju z zakonom – nadomestilo za uporabo avtorskih del
Za veljavno sprejetje Pravilnika 2006 skupaj s tarifnim delom bi bilo v skladu z ZASP-UPB1 potrebno soglasje reprezentativnih združenj, ki pa ga tožeča stranka ni imela, pač pa je enostransko sprejela Pravilnik 2006, v tarifnem delu pa občutno (upoštevajoč inflacijo) dvignila višino nadomestil za uporabo glasbe. Pravilnik 2006 je bil torej sprejet v nasprotju z določili takrat veljavnega ZASP-UPB1 in zato ni veljaven.
V 11. členu Pravilnika 1998 je res določeno, da se vrednost tarife letno usklajuje z uradno objavljenimi podatki o indeksu rasti cen na drobno. Vendar to še ne pomeni, da bi do usklajevanja z rastjo cen prihajalo samodejno, brez kakršnekoli objave.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
vrnitev v prejšnje stanje – pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje – zavrnilna zamudna sodba
Zahtevek tožnika je sodišče zavrnilo (tako imenovana zavrnila zamudna sodba). Negativnih posledic toženčeve zamude ni bilo, zato toženec ni imel pravnega interesa, da bi vlagal predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Situacija pa se je spremenila, ko je toženec prejel v odgovor pritožbo tožeče stranke. Šele s prejemom pritožbe je lahko toženec utemeljeno podvomil o končnem rezultatu pravde, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno in pravočasno vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2.
nagrada stečajnemu upravitelju – odmera nagrade med stečajnim postopkom
Pri odmeri nagrade za sporno obdobje je treba upoštevati obseg opravljenega dela v tem obdobju v primerjavi z obsegom celotnega dela, določenega z načrtom poteka stečajnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
ZPP člen 212, 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka – trditveno breme
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na osnovi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločitev od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. To se ugotavlja z vzporednim obravnavanjem novih dejstev in dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari. Predlagatelj pa sploh ne pove, v čem bi bila z zatrjevanim dejstvom lahko zanj izdana ugodnejša sodba, v kolikor bi ta podatek oziroma dejstvo navedel tekom rednega pravdnega postopka.
najem – najemno razmerje – ustna pogodba – sprememba lastnika – konvalidacija ustne pogodbe – opozorilo pred odpovedjo
Tožeča stranka je z nakupom nepremičnine večstanovanjske stavbe vstopila v pravice prejšnjih lastnikov, torej tudi v pravice najemodajalca, kar pomeni, da stranki veže najemno razmerje, ki ga je imel toženec iz časa lastništva G… in poznejšimi lastniki in je na podlagi tako veljavne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati neprofitno najemnino. Posebno sklepanje najemne pogodbe s tožencem zato ni bilo potrebno.