izbris iz sodnega registra brez likvidacije – poslovni naslov – sprejemanje sodnih pošiljk
Ugotovitev registrskega sodišča, da družba na poslovnem naslovu, vpisanem v sodnem registru, uradne poštne pošiljke sprejema selektivno, na drugačno presojo glede neobstoja izbrisnega razloga ne more vplivati. Pritožnik namreč pri tem utemeljeno opozarja, da so po veljavnih procesnih zakonih za take primere nesprejema sodnih pošiljk predvideni postopki nadomestnih vročitev.
V obravnavani zadevi je škoda že pričela nastajati, zato je tožnik kot poslovodja brez naročila, ki je v vsem ravnal, kot je treba, in delal tisto, kar so terjale okoliščine, upravičen zahtevati povračilo potrebnih in koristnih izdatkov.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
najem – najemno razmerje – ustna pogodba – sprememba lastnika – konvalidacija ustne pogodbe – opozorilo pred odpovedjo
Tožeča stranka je z nakupom nepremičnine večstanovanjske stavbe vstopila v pravice prejšnjih lastnikov, torej tudi v pravice najemodajalca, kar pomeni, da stranki veže najemno razmerje, ki ga je imel toženec iz časa lastništva G… in poznejšimi lastniki in je na podlagi tako veljavne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati neprofitno najemnino. Posebno sklepanje najemne pogodbe s tožencem zato ni bilo potrebno.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
ZPP člen 212, 394, 394-4, 394-10, 395, 395/2, 398, 398/1.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – pogoji za dopustnost predloga za obnovo postopka – trditveno breme
Če se zahteva obnova postopka po 10. točki 1. odstavka 394. člena ZPP, je utemeljenost predloga odvisna od uspeha dokazovanja, da bi bila lahko na osnovi novih dejstev ali novih dokazov izdana za predlagatelja ugodnejša odločitev od tiste, s katero je bil postopek pravnomočno končan. To se ugotavlja z vzporednim obravnavanjem novih dejstev in dokazov ter njihovim vplivom na vsebino odločbe o glavni stvari. Predlagatelj pa sploh ne pove, v čem bi bila z zatrjevanim dejstvom lahko zanj izdana ugodnejša sodba, v kolikor bi ta podatek oziroma dejstvo navedel tekom rednega pravdnega postopka.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine
Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.
izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravočasnost pritožbe – objava na portalu AJPES – neobstoječ subjekt
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil navedeni sklep objavljen na spletnih straneh agencije dne 04. 03. 2010, družba pa je vložila pritožbo dne 31. 03. 2010, torej po preteku 8-dnevnega roka od objave sklepa. Takrat je družba v skladu z določbo 441. člena ZFPPIPP že prenehala.
Ker je torej pritožbo vložil subjekt, ki ne obstaja več, je bilo potrebno njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061925
OZ člen 106, 626, 626/1, 627.
trajno pogodbeno razmerje – odpoved pogodbe – odpovedni rok - krivdno ravnanje izvajalca – pogodbena kazen
Samo dejstvo, da je tožnica toženki zaračunavala pogodbeno dogovorjene 20 – 30 % višje cene od siceršnjih konkurenčnih cen na trgu, ne more pomeniti škodnega ravnanja tožnice, kot tudi ne ravnanja tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.