OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058528
OZ člen 419, 419/1, 419/2, 302, 302/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8. ZOdvT člen 1, 1/2, 2, 2/1.
cesija – odstop terjatve – obvestitev dolžnika - naznanitev cesije – dobrovernost – dokazilo o odstopu - ugovor izpolnitve – nepravilna izpolnitev – stroški odvetnika kot stranke
Ne drži, da bi moral o odstopu terjatve dolžnika nujno obvestiti odstopnik, niti ne stališče, da bi moral prevzemnik dolžniku poslati (overjeno) pogodbo o odstopu terjatve. Ni važno, kdo dolžnika obvesti o odstopu terjatve; čim je dolžnik o odstopu terjatve novemu upniku obveščen, mora obveznost izpolniti novemu upniku.
Pravne storitve, ki jih odvetnik opravi sam zase oz. v svojo korist, ne pomenijo odvetniških storitev v smislu določb ZOdvT, odvetnik pa je tedaj, ko v postopku nastopa kot stranka, upravičen le do povračila stroškov, ki jih ima kot stranka.
Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 2.
nagrada stečajnemu upravitelju – odmera nagrade med stečajnim postopkom
Pri odmeri nagrade za sporno obdobje je treba upoštevati obseg opravljenega dela v tem obdobju v primerjavi z obsegom celotnega dela, določenega z načrtom poteka stečajnega postopka.
Če se pritožnik na nalog za plačilo pritožbene takse ne odzove niti s plačilom v roku 15 dni niti z vložitvijo ugovora v 8 dneh, ni mogoče prebijati jezikovnih meja določb 105.a člena ZPP. Sledi pravna posledica fikcije umika pritožbe.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – nepopoln predlog – izjava o premoženjskem stanju kot priloga
Obrazec za premoženjsko stanje ne predstavlja vloge, ampak gre za prilogo, zaradi česar predloga brez priložene izjave ni moč zavreči kot nepopolne vloge.
najem – najemno razmerje – ustna pogodba – sprememba lastnika – konvalidacija ustne pogodbe – opozorilo pred odpovedjo
Tožeča stranka je z nakupom nepremičnine večstanovanjske stavbe vstopila v pravice prejšnjih lastnikov, torej tudi v pravice najemodajalca, kar pomeni, da stranki veže najemno razmerje, ki ga je imel toženec iz časa lastništva G… in poznejšimi lastniki in je na podlagi tako veljavne pogodbe tožena stranka dolžna tožeči stranki plačevati neprofitno najemnino. Posebno sklepanje najemne pogodbe s tožencem zato ni bilo potrebno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS0005445
ZPP člen 154, 155, 155/1.
stroški postopka - socialni spor - uspeh v sporu
Ker je tožnik s tožbenim zahtevkom uspel le delno, in sicer le glede odprave izpodbijanih odločb toženca, ni pa uspel niti s primarnim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, niti s podrednim tožbenim zahtevkom, da se ga razvrsti v III. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do dela s skrajšanim delovnim časom (sodišče ga je razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti in mu priznalo pravico do premestitve), ni upravičen do povrnitve vseh stroškov postopka, temveč glede na uspeh v sporu le do povrnitve njihovega sorazmernega dela.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – DAVKI – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055460
ZIZ člen 243. ZDavP-2 člen 111, 113, 214, 214/1, 214/1-3, 214/1-4, 215, 231, 232. Direktiva Sveta 2008/55/ES člen 6, 13.
mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah – zaprosilo za zavarovanje – zaprosilo za izterjavo – aktivna legitimacija RS – zavarovanje z zastavno pravico na nepremičnini
Aktivna legitimacija Republike Slovenije za izterjavo oziroma za zavarovanje za zagotovitev izterjave terjatve temelji na 6. in 13. členu Direktive 2008/55/ES in se na tej podlagi terjatev, za katero je bilo vloženo zaprosilo, obravnava kot terjatev države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež (razen v primeru iz 12. člena Direktive).
Višje sodišče zavrača pritožbeno stališče, v skladu s katerim bi zaprosilo za izterjavo dajalo Republiki Sloveniji kot upnici aktivno legitimacijo tudi za zavarovanje plačila davčne obveznosti.
zavrnitev dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – pravni interes za pritožbo – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Tožeča stranka se ne more sklicevati na neizvedbo s strani toženih strank predlaganih dokazov, ker za to nima pravnega interesa in ker z neizvedbo teh dokazov ni bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Pravica do obravnavanja pred sodiščem je lahko kršena z neizvedbo določenega dokaza le nasproti tisti stranki, ki je takšen dokaz predlagala za potrditev z njene strani navedenih dejstev.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
zamudna sodba – vročitev – osebna vročitev – član gospodinjstva
Ker toženčev oče, kateremu je bila vročena tožba, ni član toženčevega gospodinjstva, vročitev tožbe v odgovor, ki mora biti tožencu vročena osebno, ni pravilna, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni.
varstvo, vzgoja in preživljanje otroka – kriteriji za presojo otrokovih koristi
Ob izravnanih drugih možnostih vsakega od staršev za vzgojo in varstvo je okolje, kjer sta zakonca živela pred razvezo, lahko razlog za zaupanje otroka tistemu od staršev, ki je v takšnem okolju ostal. Kontinuiteta okolja namreč omiljuje škodljive posledice prenehanja življenjske skupnosti staršev in otrok.
ZIZ člen 40, 40/1, 134, 134/1. ZPP člen 108, 339, 339/1.
izvršba na plačo – odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov – obseg terjatve
Znesek, ki se lahko izterjuje v skladu s 134. členom ZIZ in je obvezna sestavina predloga, ni vedno avtomatično enak znesku celotne terjatve, ki jo ima upnik proti dolžniku, ni pa to izključeno. Če upnik od dolžnikovega delodajalca izterjuje celotno terjatev, ki se izterjuje zoper dolžnika, predloga iz tega razloga ni utemeljeno opredeliti kot nepopolnega niti kot nerazumljivega.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
izvršba na nepremičnine – zemljiška knjiga - izbrisana gospodarska družba - družbenik izbrisane družbe – napotitev upnika
Izvršilno sodišče lahko upnico napoti le, da v določenem roku vloži tožbo, s katero bo zahtevala vpis lastninske pravice na dolžnika, ne pa, da sproži drug postopek, na podlagi katerega bo izposlovala ustrezno listino, na podlagi katere bo dolžnik postal lastnik navedene nepremičnine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061925
OZ člen 106, 626, 626/1, 627.
trajno pogodbeno razmerje – odpoved pogodbe – odpovedni rok - krivdno ravnanje izvajalca – pogodbena kazen
Samo dejstvo, da je tožnica toženki zaračunavala pogodbeno dogovorjene 20 – 30 % višje cene od siceršnjih konkurenčnih cen na trgu, ne more pomeniti škodnega ravnanja tožnice, kot tudi ne ravnanja tožnice v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Tudi glede razširitve tožbenega zahtevka gre pojasniti, da je tožeča stranka glede na izvedeniško mnenje zvišala tožbeni zahtevek skladno z ugotovljenim stanjem dolga. Toženec takšni spremembi v postopku pred prvostopenjskim sodiščem ni ugovarjal, sicer pa je sodišče tudi zaradi smotrnosti in ekonomičnosti postopka dovolilo spremembo tožbe, katero je tožeča stranka pravilno spremenila do konca glavne obravnave (člen 184. ZPP).
ZSReg člen 3, 3/3. ZGD-1 člen 255, 255/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 5, 5/1.
sprememba zastopnika – priložene listine - zakonska obveznost priglasitve sprememb za vpis v sodni register
Neupoštevanje zakonske obveznosti priglasitve sprememb za vpis v sodni register iz 3. odstavka 3. člena ZSReg ne more imeti za posledico niti nemožnost vložitve
predloga za vpis sprememb kasneje, niti ni smiselno v primeru, ko gre zgolj za deklaratorno naravo vpisov sprememb v sodni register, pogojevati presojo listin, ki so podlaga za vpis predlaganih sprememb, s časovno komponento nastanka teh listin glede na čas vložitve predloga sprememb za vpis v sodni register.
Če bi prišlo do situacij, ki jih določa 2. odstavek 255. člena ZGD-1 in ki preprečujejo imenovanje zastopnika šele kasneje, po njegovem imenovanju, imenovanje zastopnika za čas od njegovega imenovanja do nastopa katere od okoliščin iz 2. odstavka 255. člena ZGD-1 ni neveljavno.