Toženec je v svojem imenu in za svoj račun sklepal posle in opravljal dela (prevajalska dela), ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja tožeča stranka (dejavnost prevajanja) in ki so zanjo pomenila konkurenco. Toženčevo ravnanje ima vse znake kršitve konkurenčne prepovedi iz prvega odstavka 37. člena ZDR. Zato je tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi utemeljen.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Izpostavljene izjave same po sebi sicer niso žaljive, vendar pa takšne postanejo zaradi konteksta, v katerem so bile sporočene. Tako v časopisnem članku kot v televizijski oddaji je bilo namreč obširneje obravnavano vprašanje oporok varovancev hotela, zato so izpostavljene trditve prikazale tožnico kot koristoljubko, ki se na nemoralen (celo nezakonit) način okorišča s premoženjem svojih varovancev oziroma kot osebo, ki torej izkorišča njihovo starost, nemoč ter stisko.
Čast je zavest posameznika o lastni vrednosti, ugled oziroma dobro ime pa je vrednost, ki jo ima prizadeti v družbi. Ker gre za dva pola celostne osebnostne pravice, je treba napad na čast in dobro ime ocenjevati tako objektivno, kot tudi na podlagi subjektivnega doživljanja časti. Glede na to, da je splošno znano dejstvo, da gre za zelo bran slovenski časnik, kar velja tudi za televizijsko oddajo (ki je tedaj dosegla celo najvišjo gledanost dotlej), je mogoče trditi, da je bila prizadeta tožničina veljava v najširšem smislu (na območju celotne države) in ne le v očeh določene družbene skupine.
Če se pritožnik na nalog za plačilo pritožbene takse ne odzove niti s plačilom v roku 15 dni niti z vložitvijo ugovora v 8 dneh, ni mogoče prebijati jezikovnih meja določb 105.a člena ZPP. Sledi pravna posledica fikcije umika pritožbe.
Tožeča stranka je toženi stranki prvotno očitala dobavo letala s stvarno napako, ki ovira dogovorjeno oziroma običajno rabo letala. Čim pa tožeča stranka zatrjuje, da ugotovljena funkcionalna pomanjkljivost letala ne vpliva na presojo obstoja odložnega pogoja za veljavnost pogodbe, je torej ocenila, da navedena pomanjkljivost letala ni bistvena, torej je mogoč le edini logičen zaključek, da je šlo za neznatno napako, ki pa se po 2. odstavku 592. člena OZ ne upošteva pri presoji odgovornosti zakupodajalca (tožene stranke) za napake v zakup dane stvari.
Po 2. odstavku 597. člena OZ najemnik lahko, če ima stvar kakšno napako, ki jo je mogoče odpraviti brez večjih nevšečnosti za najemnika, od najemodajalca zahteva odpravo napak v primernem roku. Ni dvoma, da mora napako v izpolnitvi pogodbene obveznosti najemodajalca slednjemu najemnik notificirati in opredeliti do te mere, da je najemodajalcu jasno, v čem je nepravilna njegova izpolnitev oziroma kakšno napako mora odpraviti.
pravična denarna odškodnina – nepremoženjska škoda – upoštevanje invalidnine – odškodnina za strah – premoženjska škoda – denarna renta – upoštevanje nadurnega dela
Sodišče prve stopnje je odškodnino določilo v znesku 21.000,00 EUR in nato pravilno upoštevalo invalidnino, ki bi jo tožnik prejel, če bi živel 69,1 leta, kolikor trenutno znaša povprečna življenjska doba moškega v Sloveniji.
Odškodnina za strah se določi, če je bil intenziven in je dalj časa trajal. Sekundarnega strahu lažje intenzitete zato ni mogoče upoštevati.
Nadurnega dela ni mogoče upoštevati pri denarni renti oziroma ni mogoče denarne rente graditi na predpostavki, da bi tožnik, če bi se ne poškodoval, ves čas tudi nadurno delal.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik
Zoper obtoženca, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, ob uvedbi kazenskega postopka pa bil starejši od 21 let, se ne more več voditi kazenski postopek proti mladoletnikom iz XXVII. poglavja ZKP, ampak redni kazenski postopek, v katerem mora sodišče spoštovati načelo, da nihče ne more biti kaznovan z večjo kaznijo kot je po zakonu veljala za kaznivo dejanje v času njegove storitve in je podana kršitev kazenskega zakona, če sodišče takemu obtožencu v rednem postopku izreče kazen mladoletniškega zapora.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 407. Temeljni zakon o delovnih razmerjih (1970) člen 45, 45/2. Zakon o zaposlovanju delavcev z nepolnim delovnim časom, o uvedbi dela preko polnega delovnega časa in o opravljanju dela, ki ne šteje za delovno razmerje (1970) člen 4, 9, 9/2. Zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (1974) člen 27. Zakon o delovnih razmerjih (1977) člen 79, 80, 81.
Plača za delo preko polnega delovnega časa, opravljenega v obdobju od 1970 do 1985, se v pokojninsko osnovo všteje le pod pogojem, da je bilo nadurno delo opravljeno kot poseben delovni pogoj, torej da je šlo za kratkotrajno, nepredvidljivo in izjemno delo, ki se ni smelo uvesti, če ga je bilo mogoče opraviti z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, z razporejanjem delovnega časa, z uvajanjem novih izmen ali z zaposlitvijo novih delavcev.
Ker obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, sistemska ureditev že načeloma ne omogoča vračanja prispevkov, ne glede na to, ali je pravico na podlagi plačila prispevkov kasneje mogoče uresničiti ali ne.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe solastne nepremičnine
Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine.
Ker ni prišlo do opustitve kakšnega dolžnostnega ravnanja zavarovanca tožene stranke, ni podlage za njeno odškodninsko odgovornost. Vsak posameznik je v prvi vrsti odgovoren sam zase, ob vsakem škodnem dogodku ne obstaja nujno tudi odškodninsko odgovorna oseba.
razglasitev oporoke – začetek teka zastaralnega roka – izpodbijanje oporoke – vračunanje daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Razglasitev oporoke je odločilen trenutek za začetek teka zastaralnega roka po 61. členu ZD in nadaljnja dejanja zapuščinskega sodišča na to nimajo vpliva, tako tudi ne morebitna napotitev na pravdo po 210. členu ZD. Oporoka, ki je obremenjena z napakami volje zapustnice, je le izpodbojna in je stvar odločitve zainteresiranih dedičev, ne pa zapuščinskega sodišča.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah
Odmera odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem in za strah zaradi obtolčenine desne dlani, levega zapestja, obeh kolen, desne goleni, desnega stopala in odrgnino desne dlani.
motenje posesti - motenje soposesti – soposest - varstvo med več posestniki - motenje posesti služnosti
Posestnik uživa poleg posestnega varstva nasproti tretjim tudi posestno varstvo v medsebojnem razmerju, vendar varstvo soposeSti ne more biti takšno, da drugega soposetnika v celoti izključi iz izvrševanja soposesti.
Ker pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena, je sodišče prve stopnje tožnikovo vlogo, naslovljeno kot pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje, pravilno zavrglo. Tudi če bi se takšna vloga štela za izredno pravno sredstvo (revizijo), je nedovoljena, ker tožnik ni dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Za odločitev, da se pravdni postopek prekine do pravnomočne odločitve o očetovstvu mld. S. K., sodišče ni imelo podlage v določbah ZPP. V pogledu pravdnih strank, ki so zamudile rok za vložitev ustrezne tožbe, namreč vprašanje očetovstva ne more biti več sporno, saj zakonske domneve o očetovstvu prvotoženca same ne morejo več izpodbiti.
postopek vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – pogoji za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine – izjava o lastniški posesti
Izjava, s katero podpisnik potrjuje, da ima predlagateljica nepremičnino v posesti (obdeluje in uporablja), ne navaja pa pravnega naslova, na osnovi katerega predlagateljica izvršuje posest, ni izjava o lastniški posesti, na katero zakon veže pravne posledice v postopku za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.
nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – izostanek odločitve o delu tožbenega zahtevka – nasprotja v izreku – absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka – dopolnilna sodba – predlog za izdajo dopolnilne sodbe
Neskladja med izrekom in obrazložitvijo ni mogoče popraviti na način, predviden s 328. členom ZPP. Ker pritožnica ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe in tudi v pritožbi ni uveljavljala, da o delu zahtevka ni odločeno, ni mogoča izdaja dopolnilne sodbe.
priposestvovanje – dobra vera – zunajknjižno priposestvovanje – opravičljiva zmota priposestvovalca
Zmota o tem, da nepremičnina ni last priposestvovalca, je bila kljub temu, da ni preveril zemljiškoknjižnega stanja in da v odločbi, s katero je kot odškodnino v arondacijskem postopku prejel sosednjo nepremičnino, sporna parcela ni navedena, opravičljiva, in sicer zato, ker ga je v zmoto spravil predstavnik (singularnega) pravnega prednika toženke s tem, ko je v naravi napačno pokazal, da je zemljišče, dano kot del odškodnine za druga odvzeta zemljišča, tudi področje sporne parcele.
pravni interes za udeležbo v registrskem postopku – družbenik subjekta vpisa v register
Zgolj pritožbena trditev, da je pritožnica družbenica subjekta vpisa, je po oceni pritožbenega sodišča presplošna in njenega pravnega interesa za vključitev v ta postopek, ki se nanaša na vpis podatka pri subjektu vpisa, ki je deklaratornega značaja, ne konkretizira.
odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - težko nadomestljiva škoda- slabo zdravje - gmotni položaj dolžnika - omejitve izvršbe
Težko nadomestljiva škoda je tista, ki presega škodo, ki je zajeta že v sami realizaciji izvršbe. Slabo zdravje dolžnika in njegov slab gmotni položaj ne moreta pomeniti težko nadomestljive škode, ki bi bila v primeru odloga izvršbe pravno upoštevna.