nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - tehtanje pošiljk
Dolžnik je z dovolj prepričljivimi navedbami in dokazi v pritožbi glede teže poštnih pošiljk uspel izpodbiti zaključek sodišča, da pooblaščenec dolžnika k ugovoru ni priložil pooblastila.
veljavnost oporoke – pasivna legitimacija dedičev, ki so se odpovedali dedovanju
Sodišče prve stopnje je v sklepu nepravilno naložilo dediču, da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev.
Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev glede na veliko vrednost teh sredstev ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.
ZPP člen 86, 86/4, 394, 394/1, 394/1-10, 499, 499/1.
obnova postopka – obnovitveni razlogi – vložitev tožbe na Evropsko sodišče - nova dejstva in novi dokazi – pravni interes za vložitev predloga
Vložitev tožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice oziroma ponudba državnega pravobranilstva RS za sklenitev izvensodne poravnave (zaradi zatrjevane kršitve človekovih pravic) ne predstavljata obnovitvenega razloga po 10. točki 394. čl. ZPP. Dejstva oziroma dokazi, na podlagi katerih se predlaga obnova, morajo namreč obstajati že v času prvotnega sojenja.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – ravnanje v stiski – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – udeležba neznanega vozila – udeležba drugih subjektov
Za ravnanje v stiski gre, ko oškodovalec povzroči škodo zato, da bi od sebe ali koga drugega odvrnil sočasno nezakrivljeno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, pri tem pa prizadejana škoda ni večja od škode, ki je grozila. Ravnanje v tem primeru ni protipravno, protipravna pa je višina škode.
Zavarovanec tožene stranke kot objektivno odgovorni imetnik motornega vozila odgovarja skupaj z imetnikom neznanega vozila, ki je objektivno ter tudi krivdno odgovoren.
Nekrivi imetnik motornega vozila ima nasproti odgovornim imetnikom motornih vozil položaj, ki mu daje enaka upravičenja, kot jih imajo tisti oškodovanci, ki jih četrti odstavek 154. člena obravnava kot „druge“, torej kot subjekte, ki ne odgovarjajo po načelu vzročnosti. Vprašanje deljene odgovornosti ali celo izključne krivde enega od povzročiteljev (v konkretnem primeru lahko neznanega vozila), pa je lahko predmet obravnavanja v morebitni regresni pravdi obeh povzročiteljev prometne nezgode.
enostranska odpoved sodelovanja – odstop od pogodbe
Glede na to, da gre v obravnavani zadevi za konkurenco razlogov za prekinitev sodelovanja, ni pravno odločilno le dejstvo, ali so bili ti razlogi dejansko izpolnjeni oziroma ali je bilo iz teh razlogov sodelovanje prekinjeno, temveč predvsem dejstvo, kdaj so ti razlogi nastopili. Ko se zaradi nastopa v pogodbi predvidenih razlogov sodelovanje med pogodbenima strankama prekine, je namreč tudi pojmovno nemogoče, da bi v nadaljevanju nastopili tudi drugi razlogi za prekinitev sodelovanja.
izvršilni naslov – primernost izvršilnega naslova za izvršbo – obveznost dolžnika po sodni poravnavi
Navedena poravnava dolžniku ne nalaga nikakršnega ravnanja, nasprotno, stranki sta se sporazumeli, da nasprotni udeleženec, to je upnik v tej zadevi, predlagatelju, to je dolžniku, izrecno dovoljuje, da lahko goji golobe in obdrži golobnjak na koncu vrta v svoji izključni lasti še dve leti po podpisu poravnave. Ni pa v navedeni sodni poravnavi navedena obveznost dolžnika, da mora golobnjak odstraniti in odstraniti golobe.
ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 289, 290.
služnost v javno korist - ničnost pogodbe – nasprotovanje moralnim načelom
Po določbah ZEKom je tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
Po določbi 138. člena ZPPSL se je za terjatve, ki so bile prijavljene na oklic za sklenitev prisilne poravnave sicer res štelo, da so prijavljene tudi v stečajnem postopku. To pa je veljalo le v primerih, ko je sodišče stečajni postopek začelo po uradni dolžnosti, ker je ustavilo postopek prisilne poravnave. V danem primeru pa je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave, ker dolžnik v roku ni predložil načrta finančne reorganizacije, stečajni postopek pa je začelo po predlogu upnika G. d.o.o.. Ker torej ne gre za kontinuiteto med postopkom prisilne poravnave in stečajnim postopkom, določba 138. člena ZPPSL za dani primer ni uporabljiva.
dopolnitev tožbe – zamuda roka zaradi ravnanja odvetnika
Če odvetnik ni poskrbel za pravočasno dopolnitev tožbe v skladu s sklepom sodišča, je to stvar medsebojnega notranjega razmerja med njim in stranko. Posledice takšne opustitve nosi stranka sama.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL0061312
ZD člen 123, 123/1, 132, 133, 138, 138/1.
prehod zapuščine na dediče – sprejem dediščine – nepreklicnost dedne izjave – vezanost dedičev lastnika stanovanja k pogodbi o dobavi toplote – računi se glasijo na pokojno osebo
Toženca ne trdita, da sta se dedovanju odpovedala (in celo ne, da imata tak namen), toženka pa je dediščino že sprejela. Glede na določbo 132. člena ZD sta torej lastnika stanovanja, kot takšna pa ju veže pogodba o dobavi toplote, ki jo je po pooblastilu lastnikov stanovanj sklenil upravnik.
Ravnanje dediča, ki dobaviteljev o smrti lastnika stanovanja ne obvesti, nato pa se sklicuje, da obveznosti ni dolžan plačati, ker se račun glasi na pokojnega, ni dovolj skrbno in ne more povzročiti niti kasnejše zapadlosti terjatve.
avtorska pravica - javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila – višina nadomestila – veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) – exceptio illegalis
Za veljavno sprejetje Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) skupaj s tarifnim delom bi moral imeti SAZAS soglasje reprezentativnih združenj. Ker takšnega soglasja ni bilo, je bil Pravilnik sprejet v nasprotju z ZASP, zato ni veljaven.
Zvišane vrednosti nadomestil SAZAS ne more utemeljevati niti na podlagi 11. čl. Pravilnika (1998) o letnem usklajevanju vrednost tarife z uradno objavljenimi podatki, ne da bi bila uskladitev objavljena.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom – derivativna pridobitev lastninske pravice – pravilo nemo plus iuris – priposestvovanje – originarna pridobitev lastninske pravice
Prodajalec ni bil lastnik spornega zemljišča, zato je tožnica ni mogla pridobiti.
Dobroverna posest spornega zemljišča v korist tožnice ni izkazana, zato ni pogojev za orginarno pridobitev lastninske pravice.
pristojnost in sestava sodišča – ugotovitev vrednosti spornega predmeta – vloge – nerazumljive ali nepopolne vloge – potek postopka – tožba – vsebina tožbe – določen tožbeni zahtevek – sprememba tožbe – odprava nesklepčnosti – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če tožnik nedoločen zahtevek, ki ni vseboval zneska vtoževane terjatve, dopolni z zneskom, gre za dopolnitev nedoločno postavljenega zahtevka in ne za spremembo tožbe.
podstrešni prostor – priposestvovanje – pridobitev lastninske pravice – pasivna legitimacija solastnikov
Podstrešje ne more biti samostojen predmet priposestvovanja.
Če je spor glede podstrešnih prostorov, je s tožbo treba zajeti vse solastnike, četudi je spor le z nekaterimi od njih, s tem da je treba upoštevati, kaj je vsebina pojma nepremičnine po 1. odstavku 18. člena SPZ.
ureditev meje – javno dobro – stanje v zemljiškem katastru
Mejo med javnim dobrim in zemljiščem v zasebni lasti je treba določiti po obstoječem dejanskem stanju, kadar iz ugotovljenih okoliščin izhaja, da so katastrske meje javnega dobra posledica napak oz. pomanjkljivosti v katastru označenih mej.
Tožniku je uspelo dokazati, da je nastopil zavarovalni primer. S tem se je dokazno breme o nasprotnem prevalilo na toženo stranko, ki je zatrjevala, da je bilo v nesreči poškodovano drugo (in ne zavarovano) vozilo.
zastavna pravica – plačilo terjatve po zaključku stečaja - pravni interes za izpolnitev obveznosti - subrogacija
Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega
dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. S tem pa je prenehala tudi zastavna pravica, saj je ta po svoji naravi le stranska pravica, ki deli usodo glavne pravice. Terjatvi, ki jo zavaruje, je podrejena tako glede nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja.
Ker je tožnik plačal terjatev, ki je prenehala, saj jo je plačal po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom, je plačal torej nekaj, česar ni bil dolžan, saj je zastavna pravica s prenehanjem terjatve prenehala. O njegovem pravnem interesu za izpolnitev obveznosti, ki je pogoj za subrogacijo terjatve in njenih stranskih pravic nanj po 275. členu OZ, torej ni mogoče govoriti. Zato tudi nima zahtevka proti toženi stranki kot poroku za povračilo plačanega zneska.
Predložena e-sporočila med tožnico in uslužbenko pravne službe toženke ne izkazujejo, da bi osebe, ki so v imenu toženke po zakonu ali pooblastilu upravičene izjaviti voljo, posredovale tožnici končno različico pogodbe, ki bi jo s podpisom in vrnitvijo toženki tožnica sprejela. Prepričljivejša je razlaga sodišča prve stopnje, da je različica s posebnim določilom, ki jo je tožnica poslala toženki, predstavljala ponudbo tožnice.