Dolžnikov dolžnik sicer načeloma v postopku zavarovanja nima statusa udeleženca postopka. Iz vsebine predlagane in izdane začasne odredbe pa je razvidno, da je dolžnikov dolžnik dejansko obravnavan kot dolžnik, zato mu je treba priznati pravni interes za odgovor na tožbo v tem postopku.
Pravilna identifikacija dolžnika, ki mora vsebovati tudi naslov oziroma sedež stranke, je dolžnost stranke in ne sodišča. Čim je sodišče na podlagi obvestila nemškega sodišča, da je v upnikovem predlogu za izdajo začasne odredbe navedeni naslov neznan in da naslovnika ni mogoče najti, ugotovilo, da dolžnik, kot je naveden v predlogu za izdajo začasne odredbe, ne obstaja, je imelo podlago za izdajo sklepa, v katerem je upnika pozvalo, naj pravilno označi dolžnika.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – statusni spori - spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva
Spor zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva ne predstavlja premoženjskega spora, ampak ima glede na posledice, ki jih ima učinek takšnega spora na osebni status otroka, matere in očeta oz. moškega, ki je priznal očetovstvo, in ki so enaki učinkom spora o izpodbijanju očetovstva, enak status kot spori iz 1. točke II. odst. 32. čl. ZZP. Za takšne spore pa je podana stvarna pristojnost okrožnega sodišča.
Prvostopno sodišče je pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka sredstva in da zaradi plačila sodne takse ne bo ogrožena njena dejavnost. Zato je dejstvo, da ima tožena stranka blokirane vse svoje poslovne račune, pravilno upoštevalo kot razlog za odlog plačila sodne takse in ne kot razlog za oprostitev plačila sodne takse.
Tožbeni zahtevek na plačilo kupnine izvira iz pogodbenega razmerja zapustnice, kot upnice do druge pogodbene stranke, ki je v tem primeru sicer sodedinja tožnice, vendar ima ob takšni podlagi tožnica, tudi če gre za zahtevek proti sodedinji, lahko samo dajatveni zahtevek.
ZZK-1 člen 125, 125/1, 140, 140/1, 140/1-4, 148, 148/1, 148/1-1.
vezanost na zemljiškoknjižni predlog – listina, ki je podlaga za vpis – sklicevanje na listine v predlogu
Iz določb zakona izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa strogo vezano na listine, na katere se predlagatelj sklicuje v zemljiškoknjižnem predlogu. Res je, da je predlagatelj k predlogu predložil tudi pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 15. 5. 2008 v izvirniku, a se v predlogu na to pogodbo ni skliceval, zato je sodišče prve stopnje ni smelo upoštevati
ZIZ člen 24, 24/1, 40, 40/1, 42, 42/1. ZPP člen 108, 108/2.
predlog za izvršbo - sprememba firme - nepopolna vloga - izvršilni naslov
Ker upnik v predlogu za izvršbo ni podal trditev in dokazov o spremembi firme, sodišče ni bilo dolžno ugotavljati dejanskega stanja v tej smeri, zato je pravilno štelo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova za nepopoln in ga zavrglo.
nepopolna vloga - odvetnik - pooblastilo za zastopanje - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - tehtanje pošiljk
Dolžnik je z dovolj prepričljivimi navedbami in dokazi v pritožbi glede teže poštnih pošiljk uspel izpodbiti zaključek sodišča, da pooblaščenec dolžnika k ugovoru ni priložil pooblastila.
veljavnost oporoke – pasivna legitimacija dedičev, ki so se odpovedali dedovanju
Sodišče prve stopnje je v sklepu nepravilno naložilo dediču, da vloži tožbo tudi zoper pritožnici, ki sta se odpovedali dediščini tako v svojem imenu, kot tudi v imenu svojih potomcev.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0060108
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-7.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – zapustitev kraja dogodka brez posredovanja podatkov – izguba zavarovalnih pravic – regres zavarovalnice – regresna tožba zavarovalnice
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica v njej trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi tako sklepčne tožbe dolžna ponuditi tožeča stranka, pa se navezuje na vsebino (in substanciranost) ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka in pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064049
OZ člen 165, 177, 179, 179/1, 179/2, 183. ZPP člen 343, 343/4.
denarna odškodnina pravni osebi – okrnitev ugleda in dobrega imena – razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine – pravno priznana škoda – zamudne obresti – zapadlost odškodninske obveznosti – objava opravičila – nedoločen zahtevek – pravni interes za pritožbo
Pravico do pritožbe ima stranka, ki bi imela od pritožbe konkretno in neposredno pravno korist, kar pomeni, da bi se njen pravni položaj z odločitvijo pritožbenega sodišča lahko izboljšal.
Pravno priznano škodo po 183. čl. OZ predstavljajo zlasti primeri, ko gre za izjavo oziroma objavo trditve o določenih dejstvih in okoliščinah v zvezi z delovanjem pravne osebe, pa se vsebina objave izkaže za neresnično. Pravni osebi gre odškodnina za negmotno škodo zaradi posega v ugled in dobro ime tudi tedaj, ko gre za podajanje neresničnih trditev o fizičnih osebah, ki v pravni osebi opravljajo pomembno funkcijo.
pravdno nesposobna oseba – skrbnik za posebni primer – odobritev opravljenih procesnih dejanj – pooblastilo odvetniku – poziv na predložitev pooblastila – uporaba določb novele ZPP-D – prehodne in končne določbe ZPP-D – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pooblastila tožnika ni mogoče upoštevati, ker tožnik ni pravdno sposoben. Vendar bi moralo sodišče v tej situaciji, potem ko je poskrbelo za tožnikovo ustrezno zastopanje (postavitev skrbnice za posebni primer), odvetnika v skladu z določbo 2. odstavka 98. člena ZPP pozvati k predložitvi pooblastila. V skladu z določbo 5. odstavka 98. člena ZPP sodišče sicer odvetnikov ne poziva (več) na predložitev pooblastila, ker pa je bila tožba v obravnavani zadevi vložena pred novelo ZPP, omenjene določbe v tej zadevi ni mogoče uporabiti.
ZST-1 člen 11, 11/3. ZUP člen 167, 167/1. ZPP člen 108, 336.
taksna oprostitev – upravni postopek – trditveno breme – narava postopka odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks
Postopek odločanja o predlogu za taksno oprostitev je po svoji naravi upravni postopek. Zato zanj veljajo določbe ZUP, po katerih sodišče mora vlagatelja nepopolne vloge pozvati na njeno dopolnitev.
Stranka mora navesti minimum tistih dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je pri njej podan dejanski stan iz 3. odst. 11. člena ZST, ki opravičuje taksno oprostitev. Takšnih dejstev tožena stranka ni zatrjevala. Zato s svojim predlogom tudi sicer ne bi mogla uspeti, pa čeprav bi predložila dokazila, na katera se je v predlogu sklicevala.
Kljub odsotnosti podatkov o strukturi tožnikovih sredstev glede na veliko vrednost teh sredstev ni razloga za dvom, da ni med njimi tudi takih sredstev, ki so tržno zanimiva in jih je možno unovčiti v sorazmerno kratkem času, zato je je primeren odlog plačila sodne takse za tri mesece, šteto od tožnikovega prejema tega sklepa.
Z izvedbo dokazov ni mogoče nadomestiti manjkajočih trditev, saj velja, da je sodišče dolžno šteti, da neko dejstvo (v tem primeru, da sta toženca vedela za obstoj služnosti po njuni parceli) ne obstaja, če ni bilo zatrjevano.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO DRUŽB – STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0007109
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 86/2, 87, 256, 289, 290. ZEKom člen 75, 75/1, 75/5, 76, 76/1, 77, 77/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – ničnost pogodbe – razveljavitev pogodbe – prenos služnosti - služnost graditve, postavitve in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja – nasprotje moralnim načelom
V konkretnem primeru je imela tožena stranka pravico zahtevati prenos služnosti nase po končani izgradnji, pri čemer je po določbah ZEKom tožena stranka kot izvajalka javne komunikacijske storitve tista, ki je upravičena do služnostne pravice na tujih nepremičninah. Zato prenos služnosti nanjo ni v nasprotju s prisilnimi predpisi.
Statutarna ali druga omejitev nima pravnega učinka proti tretjim osebam. Zato za presojo upravičenja tožeče stranke, da razveljavi pogodbo, ki jo je podpisal njen zastopnik, notranja razmerja med njim in edinim družbenikom za odločitev niso bila pomembna.
Da bi se neko sicer dopustno ravnanje lahko opredelilo kot ravnanje, ki nasprotuje moralnim načelom, bi morala biti izkazana zloraba in izigranje določenega pravila, z uporabo katerega bi bil dosežen nepričakovan rezultat, ki po splošno sprejetih vrednostnih kriterijih za večino ne bi bil pravičen, niti ne bi bil v splošnem interesu.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - stroški s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje – zamudna sodba – vročitev tožbe – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – možnost obravnavanja pred sodiščem
Stroške, nastale, s postopkom zaradi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, vedno (ne glede na uspeh predloga ali končni uspeh) plača predlagatelj.
Napačno vročanje ni razlog za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
zaznamba sklepa o izvršbi - smrt dolžnika - univerzalno nasledstvo
Pritožnik je kot dedič naslednik dolžnika po samem zakonu, ne da bi bil za to potreben kakšen poseben procesualni pridobitni način ali pristopna izjava. V izvršilno zadevo je torej vstopil v tisto stanje, v katerem je bila ta zadeva ob smrti dolžnika.
Morebitne nepravilnosti izvršilnega postopka pritožnik v zemljiškoknjižnem postopku ne more uspešno uveljavljati, ampak je to lahko le predmet obravnavanja v izvršilnem postopku, če so za to izpolnjeni pogoji. Zemljiškoknjižni postopek je namreč strogo formalen, saj sodišče v njem odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi-