ZIZ člen 9, 9/3, 61, 61/1. ZPP člen 111, 112, 141, 142.
fikcija vročitve – pravočasnost – štetje rokov
Za datum opravljene vročitve se torej v primeru, da naslovnik pošiljke ne prevzame, šteje dan preteka tega roka, pri čemer ni pomembno, na kateri dan se ta rok izteče (slednje je pomembno le za iztek roka za vložitev pravnega sredstva kot procesne aktivnosti stranke).
predlog za nadaljevanje že pravnomočno ustavljenega postopka – učinkovanje ustavne odločbe
Do nadaljevanja postopkov, ustavljenih na podlagi prvega odstavka 4. člena ZFPPod-B, je prišlo na podlagi odločbe ustavnega sodišča (ki je obvezna). Nadaljevanja postopka tako ne more preprečiti niti pravnomočnost deklaratornega sklepa o ustavitvi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0007150
ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 47/2, 47/2-a, 48, 48/1, 48/1-b, 123, 123/1, 123/2, 123/2-c. ZIZ člen 15, 239. ZPP člen 365, 365-2.
blagovna znamka - kršitev blagovne znamke - zmeda v javnosti - začasna odredba - uporaba znaka
Pri presoji, ali je podana verjetnost nastanka zmede v javnosti, ki vključuje verjetnost povezovanja med znakom in znamko, je treba izhajati iz glavne naloge znamke, ki je zagotoviti potrošniku ali končnemu porabniku identiteto porekla označenega proizvoda ali storitve, tako da mu omogoča brez možne zmede razlikovati ta proizvod ali storitev od tistih, ki imajo drugo poreklo. Obstoj verjetnosti zmede v javnosti je treba presojati globalno ob upoštevanju vseh dejavnikov obravnavanega primera. Na podlagi takšne primerjave se izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja med znamko in znakom.
Omejitve pravice iz znamke so določene z namenom zagotoviti ravnotesžje med interesi z znamko zaščitenih pravic in svobodnim pretokom blaga na skupnem trgu. Tretjim je dovoljena uporaba znaka, ki je enak ali podoben znamki le, če gre pri tej uporabi za uporabo, ki je v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.
delitev solastne nepremičnine – upravičen interes na delu solastne nepremičnine – fizična delitev solastne nepremičnine – posest
Napačno je stališče, da solastnik nima upravičenega interesa na delu solastne nepremičnine, ki v naravi predstavlja pot, preko katere je edini dostop do nepremičnine, kjer stanuje, zgolj iz razloga, ker je le njen posestnik.
Dolžnika bi z ugovorom lahko uspela le, v kolikor bi izkazala, da sta izvedla plačilo po izvršljivosti prvotnega sklepa o izvršbi, izdanega zoper družbo, v kolikor bi torej vložila ugovor v smislu določbe 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ.
mejni spor – lastninski spor – spor za ureditev meje – varstvo lastninske pravice – vrnitveni zahtevek
Kadar predlagatelj v mejnem sporu pravice do spornega zemljišča ne uveljavlja na podlagi močnejše pravice, se vprašanje, ali gre za mejni spor (ureditev meje v nepravdnem postopku) ali za spor o lastništvu nepremičnine (klasični lastninski spor, o katerem se odloča po pravilih pravdnega postopka), sploh ne pojavi.
URS člen 125, 126. ZASP člen 156, 157, 168, 168/3. ZASP-D člen 6. ZS člen 3, 3/1.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja – tarifa – skupni sporazum – varstvo pravic – sodno varstvo – povrnitev škode - civilna kazen – uporaba tarife – revalorizacija – pravna varnost – vezanost sodnika na ustavo in zakon – ugovor exceptio illegalis
Zaradi specifične narave avtorske pravice so avtorji posebej varovana kategorija, vendar pa so na drugi strani glede na svojo organizacijo v posameznih združenjih tudi močnejša stranka napram posameznim uporabnikom njihovih del, zato bi s stališča dobre prakse, ki bi zagotavljala pravno varnost, tožeča stranka morala poskrbeti za vsakokratno objavo uskladitve tarife s podatki o indeksu cen na drobno, samo sklicevanje na revalorizacijo namreč ne zadošča.
ZFPPIPP člen 34, 240, 240/1, 240/2. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 271.
začasna odredba – verjetnost nevarnosti
Čeprav insolventni dolžnik ne sme ravnati v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP, navedeno še ne pomeni, da upniku, ki predlaga izdajo začasne odredbe, ne bi bilo potrebno izkazovati nevarnosti v smislu 2. odst. 270. člena ZIZ in v povezavi s tem, da dolžnik ravna v nasprotju z določbo 34. člena ZFPPIPP.
denarna renta – izgubljen zaslužek – zmanjšana delovna sposobnost - popolna nezmožnost za delo – delna nezmožnost za delo škoda
Če oškodovanec kljub zmanjšani delovni sposobnosti še vedno dobiva enake dohodke, škode ni. Če je popolnoma delovno nezmožen in zato ne more dobivati nobenega zaslužka, je škoda razlika med zaslužkom, ki bi ga oškodovanec resnično prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka. Če je oškodovanec delno nezmožen za delo je škoda razlika med zaslužkom, ki bi ga lahko prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka in zaslužkom, ki ga prejema oziroma, ki bi ga kljub škodnemu dogodku lahko prejemal ob zmanjšani delovni zmožnosti.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062869
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/2, 65/3. ZPP člen 72, 282, 282/1. ZST-1 člen 33.
tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – ugovor zoper sklep o izvršbi tretje osebe – zavrnitev ugovora zoper sklep o izvršbi – izvršba na premoženju zakonca – razveza zakonske zveze – skupno premoženje – pridobivanje skupnega premoženja – zamuda na prvi narok – sodba na podlagi odpovedi – denarno kaznovanje pooblaščenca – taksa za zavlačevanje postopka
Pravno sredstvo, ki ga ima tretji, da se brani pred neupravičeno izvršbo, je ugovor, zato mora biti vložitev tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe pogojevana z negativno odločitvijo o ugovoru tretjega. Namen takih izločitvenih tožb pa je, da se omogoči osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, učinkovita obramba njihovega premoženja pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji.
Iz zapisnika izhaja, da sta tako tožnica kot njen pooblaščenec zamudila na poravnalni narok oz. na prvi narok za glavno obravnavo, vendar le za 4 oz. 5 minut po pričetku. Taka minimalna zamuda ne upravičuje izdaje sodbe na podlagi odpovedi, saj sodišče še sploh ni začelo z obravnavanjem tožbenega zahtevka.
Zaradi zahteve po izločitvi je res prišlo do preložitve naroka za nedoločen čas, vendar pa kljub temu, da je predsednik sodišča zahtevo kot neutemeljeno zavrnil, ni mogoče pravice stranke oz. njenega pooblaščenca, da v primeru, ko oceni, da zaradi konkretnih ravnanj sodnika obstaja sum v njegovo pristranskost, opredeliti kot zavlačevanje sodnega postopka.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060619
ZPP člen 286, 286/1, 286/2, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 335, 376.
nakup stanovanja – plačilo kredita po razvezi – ugovor zastaranja v pritožbi – res iudicata – pravilo ne ultra alterum tantum
Ugovor zastaranja je uvrščen v trditveno podlago strank. V skladu s 1. odstavkom 286. člena ZPP bi lahko tožena stranka podala ugovor zastaranja najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo, v pritožbi pa le, če bi izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo vzročno zvezo med kršitvijo pogodbene obveznosti toženke po 1. in 2. odstavku 857. člena OZ in nastalo škodo. Pravilno je poudarilo, da vzrok za škodni dogodek ne izhaja iz dogovora o dokumentarnem akreditivu, kjer gre za samostojno in abstraktno razmerje med akreditivno banko in tožnico, pač pa iz nepredložitve v akreditivu navedenega dokumenta. Iz zavrnitve izplačila akreditiva z dne 24. 09. 2002 namreč jasno izhaja, da je bilo izplačilo zavrnjeno zaradi neustrezne predložitve fitosanitarnega certifikata, pridobitev katerega pa je bila dolžna po izrecnem dogovoru priskrbeti toženka kot špediter.
ugovor pobota – materialnopravno pobotanje v izvršilnem postopku
V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, v pobot uveljavljana terjatev v izvršbi pa mora biti nesporna, ali pa ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi.
dokazna ocena - relativna bistvena kršitev postopka – spor majhne vrednosti
Sodišče se v razlogih sodbe res ni izrecno opredelilo do izpovedb priče, vendar pa bi v zvezi s tem lahko šlo kvečjemu za neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen ZPP. To pa bi lahko predstavljalo le bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, kar pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
Zaradi dokazanega soglasja tožeče stranke, da se pred sklenitvijo kupne pogodbe izvede redni servis in s tem povezana popravila, o zmoti pred sklenitvijo pogodbe ne moremo govoriti.
Za zahtevek iz neupravičene obogatitve mora biti izkazana obogatitev, prikrajšanje na škodo drugega, vzročna zveza in odsotnost pravnega temelja. V skladu z načelom volenti non fit iniuria zahtevek ni utemeljen, če se prikrajšanec s prikrajšanjem strinja. Ker gre po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje za popravila, ki spadajo v okvir rednega servisa oziroma nujna vzdrževalna dela ter dogovor pravdnih strank pred sklenitvijo kupne pogodbe, za tak zahtevek ni pravne podlage.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7.
prekinitev postopka zaradi izbrisa družbe – nadaljevanje postopka, prekinjenega zaradi izbrisa družbe – prevzem pravde – aktivni družbenik
ZFPPIPP v 6. odst. 442. člena določa, da če je pravna oseba ob prenehanju po 441. členu tega zakona imela neplačane obveznosti, aktivni družbeniki pravne osebe upnikom solidarno odgovarjajo za izpolnitev teh obveznosti. V 1. in 2. točki 7. odstavka tega člena pa so določene predpostavke, ki morajo biti skupaj podane, da se lahko nekoga šteje za aktivnega družbenika.
Iz navedenega izhaja, da je prekinjeni postopek mogoče nadaljevati le z aktivnim družbenikom. Dejstvo, da gre za aktivnega družbenika, pa mora predlagatelj nadaljevanja postopka zatrjevati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060603
ZPP člen 108, 108/2, 328, 328/1. ZPP-D člen 130, 130/4. OZ člen 131.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – krivdna odškodninska odgovornost – degenerativne spremembe – deljena vzročnost – prispevek oškodovanca – poprava imena stranke – subjektivna sprememba tožbe – identiteta strank – popravni sklep
Ob ugotovitvi prvega sodišča, da tožnik kljub utrpeli poškodbi v letu 1999 vse do predmetnega škodnega dogodka ni imel nikakršnih težav s kolenom, niti ni bilo potrebno nobeno zdravljenje, predhodnih nemih degenerativnih sprememb ni mogoče šteti kot pravno relevanten sovzrok v tem postopku ugotovljene tožnikove škode, ki jo je utrpel v predmetnem škodnem dogodku.
Kadar niti za sodišče niti za stranke ni sporno, kdo je tožeča in kdo tožena stranka, napačna označba katere od strank ne more imeti usodnih procesnih posledic.
koristi mladoletnih otrok – vzgoja in varstvo – stiki - preživnina
Namen stikov je v tem, da tisti od staršev, ki otroka nima pri sebi, lahko uresniči svoje čustvene potrebe, da se s tem, da otroka vidi, se z njim druži, z njim govori oziroma kakorkoli z njim komunicira, seznanja z njegovim telesnim in duševnim stanjem ter razvojem, predvsem pa v tem, da otrok ohrani občutek čustvene navezanosti na drugega starša, povezanosti z njim in občutek medsebojne pripadnosti.
Sodno določena preživnina mora biti v ravnovesju med ugotovljenimi stroški za kritje upravičenčevih preživninskih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi vsakega od staršev, zajemati pa vse stroške življenjskih potreb otroka.