ZPP (1977) člen 172, 172/3, 172/4, 173, 173/5. ZST člen 13, 13/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodne takse - oprostitev plačila - lastništvo nepremičnine
Lastništvo nepremičnine, ki ne daje dohodka ali druge upoštevne koristi, samo po sebi ni razlog za zavrnitev predloga za oprostitev plačila taks. Pomembne so namreč vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke.
SZ člen 128, 128/2, 148, 148/2, 159, 159/1, 159/2. ZSR člen 58, 58/1.
časovna veljavnost Zakona o stanovanjskih razmerjih in Stanovanjskega zakona - prehodne in končne določbe - imetnik stanovanjske pravice - neuporaba stanovanja - tožba na izpraznitev
Po določbi prvega odstavka 159. člena SZ je 19.10.1991 prenehal veljati ZSR. To pomeni, da po tem datumu nihče ni mogel pridobiti pravice na podlagi prej veljavnega ZSR. Pomeni pa tudi, da po tem datumu nihče ni mogel izgubiti do dneva uveljavitve SZ že pridobljenega statusa imetnika stanovanjske pravice zaradi okoliščin, ki so po ZSR imele za posledico odpoved ali prenehanje stanovanjskega razmerja, nastopile pa so po uveljavitvi SZ. Zato takih, kasneje nastalih okoliščin ni mogoče upoštevati v škodo osebe, ki je na dan uveljavitve SZ imela status imetnika stanovanjske pravice. Določba prvega odstavka 159. člena SZ o prenehanju veljavnosti ZSR je pravilo, določba drugega odstavka navedenega člena o uporabi prejšnjega zakona do sklenitve najemne pogodbe pa izjema, ki jo je zato potrebno ozko tolmačiti. Prejšnji zakon se v prehodnem obdobju do sklenitve najemne pogodbe uporablja le glede pravic in obveznosti, ki izvirajo iz uporabe stanovanja, ne pa glede vprašanja statusa imetnika stanovanjske pravice.
varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - negatorna tožba
Tožeča stranka je proti tožencu vložila prepovedno tožbo, s katero je zahtevala prenehanje vznemirjanja na stvari, ki je v njeni lasti (42. člen zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Ur. list SFRJ, št. 6/80). Podlaga za utemeljenost take tožbe je poleg samega dejstva vznemirjanja ali poseganja v stvar tudi dokazan obstoj lastninske pravice na stvari, v katero se posega.
Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja sklenitelj zavarovanja ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati zmanjšano premijo za tekočo dobo (9. odstavek 934. člena ZOR). Po povedanem se pokaže, da je za presojo nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja odločilen trenutek nastanka dvojnega zavarovanja (tako stališče je materialnopravno pravilno zavzeto tudi v reviziji), dokazno breme glede obstoja nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja pri nastanku dvojnega zavarovanja pa je na tisti zavarovalnici, ki zahteva razveljavitev pogodbe (v obravnavanem primeru tedaj na tožeči stranki).
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - nevarna stvar kot pravni standard - ograja na nogometnem igrišču - odgovornost imetnika stvari (upravljalec stadiona)
Konstrukcija ograje na stadionu druge tožene stranke je taka, da je res nevarna za tistega, ki jo skuša preplezati. Toda ograja ni namenjena temu, da se gledalci vzpenjajo po njej in plezajo preko nje, pač pa, da bi jim preprečila možnost prihoda na igrišče. Ograja ne ogroža nikogar, ki se ne vzpenja nanjo. Za to pa ni namenjena. Zato sama po sebi ne predstavlja takšne nevarne stvari, na kakršno se nanašata določbi 173. in 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR).
SZ člen 9, 9/1, 117, 117/1, 117/9. ZPN člen 7, 7/2.ZSZ(1984) člen 15.
privatizacija stanovanjske hiše - odklonitev sklenitve prodaje - prenos pravice uporabe na funcionalnem zemljišču
Stavbo, zemljišče pod njo in zemljišče, potrebno za njeno redno rabo, je potrebno enovito obravnavati. Ne glede na dejstvo, ali so bile nekatere od teh nepremičnin v družbeni, druge pa v zasebni lasti, so se lastninska pravica in eventualna pravica uporabe na stavbah, stavbiščih pod njimi in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih v pravnem prometu morale prenašati skupaj, saj stavba in njej pripadajoče stavbno zemljišče ne moreta imeti ločene usode.
Skupaj s stanovanjsko hišo, ki se prodaja po določbah SZ, je ne samo možno, temveč potrebno prodati tudi funkcionalno zemljišče, pri čemer se na prvi prenese lastninska pravica, na drugi pa pravica uporabe.
povrnitev škode - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - individualizacija škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Odškodnina je torej posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
Običajna zaskrbljenost in negotovost za izid zdravljenja, ki preneha v krajšem obdobju, ne predstavlja tolikšnega strahu, ki bi upravičeval prisojo odškodnine.
ZDen člen 5, 19, 19/1, 24, 24/1, 61, 61/1, 61, 62/1, 62/2, 62/3.ZSKZ člen 14, 14/1, 20, 20/1. ZPP (1977) člen 4, 5.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - vrnitev stvari (kmetijska zemljišča) v naravi - zavezanec za vrnitev - načelo kontradiktornosti - načelo ustnosti in javnosti
ZDen, ki je bil sprejet v letu 1991, je v 19. členu, na katerega se vlagatelj revizije izrecno sklicuje, določil, da nepremičnine ni mogoče vrniti, "če služi" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) za opravljanje dejavnoti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje....." (1. odstavek 19. člena); "če je" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) neločljiv sestavni del omrežja, objektov....." (2. odstavek 19. člena); "če je" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) izvzeta iz pravnega prometa....." (3. odstavek 19. člena). Kot je bilo že povedano, pa sta obe nižji sodišči ugotovili, da v primeru nepremičnin, ki so predmet tega nepravdnega postopka, ni izpolnjen nobeden od pogojev, ki so navedeni v 19. členu ZDen in ki bi preprečevali vrnitev nepremičnin, ki so prešle v družbeno lastnino na podlagi prodajne pogodbe iz leta 1962 in ki se po velikosti, kulturi, namembnosti in načinu uporabe niso prav v ničemer spremenile (po ugotovitvah sodišč druge stopnje se je stanje na nepremičninah celo poslabšalo, saj so se nekatere zaradi neobdelovanja zarasle, približno tako stanje kot ob prehodu v družbeno lastnino pa je ostalo le pri tistih nepremičninah, ki so bile oddane v zakup fizičnim osebam).
Trditve revizije, da predstavlja oviro za vrnitev nepremičnin, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, v letu 1994 sprejeti Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94), pa so posledica v reviziji vsebinsko izraženega zmotnega stališča vlagatelja revizije, da predstavlja omenjeni zakon o obrambi lex specialis v razmerju do ZDen. Ker ZDen in kasneje sprejeti zakon o obrambi nista v razmerju splošnega in specialnega predpisa, z določbami zakona o obrambi ni bilo mogoče predpisovati še dodatnih (ali drugačnih) pogojev, ki bi onemogočali vrnitev nepremičnin od tistih, ki jih je določil ZDen.
Predmet denacionalizacije so kmetijska zemljišča, ki so, kot je materialnopravno pravilno presojeno v izpodbijani odločbi, z uveljavitvijo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 10/93 - v nadaljevanju ZSKZG - postala last Republike Slovenije in se prenesla na Sklad kmetijskih zremljišč in gozdov Republike Slovenije (1. odstavek 14. člena ZSKZG), ki je tudi zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji (1.
odstavek 20. člena ZSKZG).
V 24. členu ZDen ne določa dodatnih pogojev ali dodatnih omejitev za vrnitev nepremičnin. Določa pa, da vrnitev stvari ne vpliva na najemna, zakupna in njim podobna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimni posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače (1. odstavek 24. člena ZDen). Vlagatelj revizije Republika Slovenija - Ministrstvo za obrambo ni zavezanec za vrnitev nepremičnin, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, pa tudi nepremičnin, ki so predmet denacionalizacije, ni oddal v zakup fizičnim osebam. Zakupne pogodbe so bile sklenjene med zavezancem za denacionalizacijo Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in fizičnimi osebami. Vrnitev nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem zato ne posega v prav noben na zakonu ali pravnem poslu temelječ pravni interes vlagatelja revizije.
Ker v primeru, da sodba nima razlogov, ni možna presoja pravilnosti in zakonitosti, je že samo zaradi tega revizija utemeljena, saj pomeni v odločilnih dejstvih neobrazložena oziroma ne dovolj jasno obrazložena sodba absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena ZPP.
URS člen 20. ZKP (1994) člen 150, 157, 157/1, 159, 201, 201/2, 201/2-3, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - predkazenski postopek - razlogi za sum - utemeljen sum - začasen odlog odvzema prostosti osumljeni osebi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Preiskovalni sodnik odredi ukrepe iz 150.čl. ZKP, če obstajajo razlogi za sum sodelovanja pri izvršitvi kaznivega dejanja, medtem ko je pogoj za odvzem prostosti, ki ga po 1.odst. 157.čl. ZKP izvršijo pooblaščene uradne osebe organa za notranje zadeve, obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja, obenem pa mora biti podan tudi priporni razlog. V fazi izvajanja ukrepov iz 150.čl. ZKP, namenjeni pridobivanju dokazov za utemeljitev suma, pogoji za odvzem prostosti zato praviloma še niso podani, tako da uporaba 159.čl. ZKP ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev - izpodbijanje zakonske domneve iz 59. člena ZZZDR - odškodnina za negmotno škodo, prejeto med zakonsko zvezo, kot posebno premoženje zakonca
Izhodišče revizije, da morajo obstajati izjemne okoliščine, da bi bila spodbita zakonska domneva o enakih deležih zakoncev na skupnem premoženju (prvi odstavek 59. člena ZZZDR) le delno drži. Zakon namreč določa le, da zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem kot polovičnem razmerju. Ne terja torej nekakšnih izjemnih okoliščin marveč le drugačen kot enak prispevek obeh. Le-to pa je toženki, na kateri je dokazno breme, uspelo dokazati.
Odškodnina, ki jo prejme zakonec za negmotno škodo, ki jo je pretrpel med trajanjem zakonske zveze, ne sodi v skupno premoženje, ker pač ni rezultat dela (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Res so lahko posledica poškodbe manjši zaslužek poškodovanega zakonca in večji izdatki na breme ekonomske skupnosti, vendar je v obravnavanem primeru toženka ti postavki tudi iztožila.
zastaranje tožbe - pretrganje zastaranja - zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža
Dednopravni zahtevki se primarno rešujejo v zapuščinskem postopku, v pravdnem postopku le v primeru spornih dejstev, od katerih je odvisna kakšna pravica dedičev (210. in naslednji členi ZD). Tako mora nujni dedič tudi vrnitev daril zahtevati (primarno) v zapuščinskem postopku, v katerem lahko sodišče tudi odloči o vrnitvi daril, če so obdarjenci udeleženci v postopku in če zahtevek priznajo. V nasprotnem primeru pa lahko nujni dediči tak zahtevek uveljavljajo v pravdi. V obeh primerih je rok za uveljavljanje zahtevka za vrnitev daril enak: tri leta. Vendar pa se tak rok pretrga takrat, ko nujni dedič prvič postavi zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža ne glede na to ali je zahtevo postavil v zapuščinskem postopku (praviloma) ali v tožbi. Rezultat postavljenega zahtevka je enak: zastaranje je pretrgano. Sodna praksa in tudi večina pravnih teoretikov je enotna v stališču, da so (vsi) roki, predpisani v ZD, zastaralni. Zato je tudi potrebno upoštevati pretrganje teh rokov, ko upravičeni (nujni) dedič uveljavi svojo pravico pred sodiščem (388. člen ZOR). Zahtevek za vrnitev daril v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnih deležev torej ni zastaran, če je nujni dedič že v zapuščinskem postopku uveljavljal to svojo pravico.
SZ člen 20, 117, 117/1, 117/4, 119, 123, 149.ZOR člen 262.
podstanovalska razmerja (podnajem) - privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - rok za uveljavitev zahteve za odkup - predkupni upravičenec
Stanovanjski zakon (Ur.l. RS, št. 19/91, 21/94 in 23/96, SZ) je omogočil (predpisal) odkup stanovanj pod ugodnimi pogoji tudi tistim podstanovalcem, ki so imeli v podnajemu celotno stanovanje več kot dve leti (149. člen SZ). Tožnica je bila prvotno res podnajemnica, vendar je bilo v postopku ugotovljeno, da je sporno stanovanje v celoti uporabljala nemoteno več kot dve leti pred uveljavitvijo SZ. Že te ugotovitve omogočajo presojo o tem, da je tožbeni zahtevek tožnice za odkup stanovanja utemeljen, skladno z določilom 149. člena SZ.
Odkup pod ugodnimi pogoji je bil enkraten privilegij, ki ga je izjemoma določil zakon. Napačno je enačenje lastninjenja in privatizacije, kot je določena v VIII. poglavju SZ in v tem poglavju določenih upravičencev, s predkupno pravico in predkupnim upravičencem, kot ga določa 20. člen SZ. V slednjem gre za najemnika stanovanja, ki ima sklenjeno najemno pogodbo z lastnikom, ta pa želi stanovanje prodati in ga mora najprej ponuditi najemniku. Res so se glede na končne in prehodne določbe SZ šteli tudi imetniki stanovanjske pravice že po zakonu za najemnike, vendar jih je zakon posebej privilegiral glede odkupa stanovanj.
revizija - dovoljenost revizije - meje preizkusa - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji
Očitek, da je sodišče zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja napravilo tako zmotno oceno, ne more biti uspešen revizijski razlog. Po 3. odstavku 385. člena ZPP namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
V reviziji več ni mogoče predlagati novih dokazov (ob izjemi iz 387. člena ZPP: podani bistveni kršitvi določb pravdnega postopka, za kar v obravnavani zadevi ne gre).
družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna družba - upravljanje družbe - obličnost - dokumentiranje sklepov
V primerih enoosebne družbe, ko je ista oseba po eni strani ustanovitelj in s tem edini družbenik, po drugi strani pa njen direktor kot poslovodja (prvi odstavek 449. člena ZGD) in s tem njen zakoniti zastopnik, gre za svojsko dihotomijo istega subjekta. V takšni dvojni funkciji lahko odloča o poslovanju družbe neoblično razen v primerih odločitev iz 439. člena ZGD (o sprejetju letne bilance in izkazu uspeha in delitvi dobička ter o drugih v tem predpisu določenih pomembnih odločitvah). Tožnik je bil po povedanem upravičen odločiti sam o tem, da bo terjatev svoje družbe (L. d.o.o.) izterjal sam po sodni poti kot lastnik enoosebne družbe. Takšna odločitev namreč ne sodi med odločitve iz omenjenega 439. člena ZGD. Tako se pokaže kot zmotno stališče pritožbenega sodišča, da terjatve firme ni mogoče identificirati s terjatvijo njenega direktorja -
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-3, 2.ZKP člen 40, 420/2.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - vojni zločin - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V izrazih izdati in ovaditi je vsebovan očitek zavestnega in aktivnega ravnanja.
V primerih iz 3.tč. 3.čl. ZKND, ko gre za "vojno zločinstvo", ki predstavlja kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, za obstoj kaznivega dejanja ni potrebno, da je podan poseben namen iz 2.čl. ZKLD, saj je takšno dejanje kaznivo po splošnih pravnih načelih civiliziranih narodov in po določbah mednarodnega prava.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zasebni tožilec
Po določbah 1. odstavka 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obsojenec in zagovornik, ne pa tudi zasebni tožilec, ki jo je vložil v obravnavanem primeru, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 2. odstavka 423. člena ZKP njegovo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo kot nedovoljeno.
pripor - ponovitvena nevarnost - izvajanje dokazov - zavrnitev predloga - kršitev pravice do obrambe
Pravica predlaganja dokazov ne pomeni, da mora sodišče izvesti vsak predlagani dokaz, ampak gre za kršitev le, če zavrne dokaz, ki je materialno pravno relevanten za pravilno in pravično odločitev.