delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev
Pogoj ukinitve dejavnosti za prevzem delavcev je izpolnjen, če je ta v celoti ukinjena v določeni organizacijski enoti. Delodajalec ni dolžan preverjati, če je mnenje k pogodbi o prevzemu delavcev dal po sindikalnih pravilih pristojen organ.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - razširitev zahteve za disciplinski postopek
Pooblaščenec podjetja (odvetnik) ne more na disciplinski obravnavi razširiti zahteve za disciplinski postopek. Za razširitev so pristojne le v 61. členu ZTPDR določene osebe oziroma organi.
Delodajalec ni odgovoren za škodo, ki jo je delavka utrpela pri padcu, ko je v prepovedanem času šla po prehodu čez železniške tire domov na malico, čeprav je imela malico zagotovljeno na delovnem mestu.
ZDR (1990) člen 36, 36 b, 36 b/3. SKPG člen 12. Kolektivna pogodba celulozne, papirne in papirnopredelovalne dejavnosti člen 16.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja zaradi njunih operativnih razlogov - delovna uspešnost - merila za ugotavljanje delovne uspešnosti
V primeru, ko delovne uspešnosti pri toženi stranki ni bilo mogoče ugotoviti ali zato, ker ni imela sprejetega ustreznega akta, ali ker v internem aktu določen način in postopek ugotavljanja ni bil uporabljen ali iz drugih objektivnih razlogov, se za odločitev glede uvrstitve med presežne delavce po presoji revizijskega sodišča, uporabi naslednji kriterij določen v 12. členu takrat veljavne SKPG oziroma 16. členu KP dejavnosti. V tem obsegu bi zato sodišči prve in druge stopnje morali preizkusiti obstoj dejanske podlage za uveljavljeni tožbeni zahtevek.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje sklenjeno za določen čas
Šteje se, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, če je iz razlogov, ki so na strani delodajalca ostal na delu po času, ko bi mu delovno razmerje moralo prenehati. Do transformacije pride po samem zakonu in morebiti kasneje ponujena pogodba o zaposlitvi na trajanje delovnega razmerja ne vpliva, saj delovnega razmerja za nedoločen čas, do katerega je prišlo po zakonu, brez soglasja strank ni več mogoče spremeniti v delovno razmerje za določen čas.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - dokazovanje nezmožnosti za delo
Ni povsem točno razlogovanje nižjega sodišča, ki dokazovanje nezmožnosti za delo zaradi bolezni in s tem vprašanja upravičene ali neupravičene odsotnosti z dela, veže izključno na bolniški list ali drugo ustrezno listino. Sicer izjemoma, je pa možno tudi drugačno dokazovanje nezmožnosti za delo, če se ugotovi, da gre za neobičajne okoliščine.
zahteva za sodno varstvo - dovoljenost zahteve za sodno varstvo - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo
Po določbi 2.tč. 202.čl. ZP se lahko zoper odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnji, vloži zahteva za sodno varstvo, če je odgovorni osebi izrečena kazen nad 100.000,00 SIT.
V zahtevi za sodno varstvo v korist kaznovane pravne osebe se navaja, da je izrek odločbe o prekršku nerazumljiv in da odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, torej zatrjuje bistvene kršitve določb postopka v smislu 11.tč. 1.odst. 186.čl. ZP, te kršitve pa se z zahtevo za sodno varstvo ne more uveljavljati. Po navedenih določbah 203.čl. ZP z zahtevo za sodno varstvo ni mogoče uveljavljati nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
denacionalizacija - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - napake volje - prodajna pogodba - arodacija - navidezna arondacijska odločba - sodna pristojnost
Sicer se je mogoče strinjati z revizijskim stališčem, da gre pri kmetijskih strojih za del kmetije. Vendar pa ne njen sestavni del marveč kot pritiklina glavni stvari - kmetiji. So ji trajno namenjeni in so z njo gospodarsko povezani. O tem ni mogoče sklepati le iz definicije, ki jo podaja v reviziji omenjani 4. člen takrat veljavnega ZDKZ (oziroma 3. člen zdaj veljavnega zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev - Ur. list RS, št. 70/95), marveč že pravna pravila občnega državljanjskega zakonika (ODZ) v paragrafu 294 in 296. Drži tudi, da pritiklina, če je last lastnika glavne stvari, deli z njo isto pravno usodo (na primer pri obsegu zastavne pravice - paragraf 457 ODZ, pri menjalni in kupni pogodbi - paragraf 1047 in 1053). Vendar pa povedano ne pomeni, da ni mogoče, da sta lastnika glavne stvari in pritikline različna, še posebej pa ne, da bi nekega lastnika stvar, ki ni spojena z glavno stvarjo, postala, ko stopi v funkcijo pritikline, last lastnika glavne stvari. Stvarno pravo namreč ne pozna skupnosti stvari in s tem tudi ne nikakršnih stvarnopravnih (lastninskih) posledic vključevanja takšnih stvari v kakšno gospodarsko enoto. Ali drugače, premičnina lahko postane pritiklina nepremičnini in pride v enoten lastninskopravni režim le, če pripade istemu lastniku kot glavna stvar, in le takrat deli pravno usodo glavne stvari.
sposobnost biti stranka - lovska družina kot pravna oseba - odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - lovska škoda - objektivna odgovornost lastnika psa - oprostitev odgovornosti - določitev višine škode
Po določilu drugega odstavka 74. člena ZVGLD odgovarja lastnik lovski organizaciji za škodo, ki jo na divjadi v lovišču povzroči njegov pes. Odgovornost lastnika psa je po sodni praksi objektivna, toženka pa odgovarja za celotno nastalo škodo, ker se ni razbremenila odgovornosti do škode po določbah 177. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Tudi višino odškodnine sta sodišči nižjih stopenj pravilno odmerili. Odškodnina za škodo na divjadi se odmerja po predpisanem odškodninskem ceniku (prvi odstavek 74. člena ZVGLD). Po teh določbah se mora uporabiti odškodninski cenik, ki je veljaven na dan sojenja.
denacionalizacijski upravičenec - neodplačno podržavljeno premoženje - ugotovitev vrednosti dane odškodnine - pravna praznina
Vrednotenje prejete odškodnine za zemljišče in lesno maso je v skladu s 1. odstavkom 44. člena ZDen, če je bilo oboje kot premoženje tudi podržavljeno.
rok za vložitev zahteve za denacionalizacijo - prekluzivni rok
Nepravočasna vložitev zahteve za denacionalizacijo pomeni za stranko, ne glede na razloge njene zamude, izgubo same pravice do denacionalizacije, ker je stranka prekludirana že po samem zakonu.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - plačilo odškodnine
Če stranka kljub pravilnemu opozorilu organa vztraja pri zahtevku, ki nima podlage v zakonu, je odločitev o zavrnitvi zahtevka pravilna, stranki pa dana možnost učinkovitega uveljavljanja njenih pravic.
povzročitev škode - podlage za odgovornost - odgovornost lastnika psa - opustitev nadzora nad psom - ugriz psa - povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - določitev višine odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Po določilu pravila 1320 ODZ je za škodo, ki jo povzroči žival, odgovoren njen rejec, če ne dokaže, da je poskrbel za potrebno varstvo ali nadzorstvo (pa ne gre za primer, ko je škoda nastala zaradi spodbujanja ali draženja živali). Za potrebno varstvo ali nadzorstvo pa je poskrbljeno, kadar je to takšno, da je psu onemogočeno, da bi koga poškodoval. Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno konkretnim razmeram, v tem primeru razmeram na toženčevi domačiji z več družinskimi člani, katerih se je posluževal pri oskrbi in nadzorstvu psa.
Po ugotovitvah sodišča druge stopnje je izvedenec ugotovil, da so tožnici po pasjih ugrizih ostale brazgotine, ki estetsko motijo. Pri tem ni odločilno, kako je izvedenec zdravstvene stroke poimenoval nastale spremembe na vidnih delih tožničine kože, pač pa okolnost, kako se te spremembe kažejo navzven (da gre za brazgotine, ki estetsko motijo) in da oškodovanka zaradi tega duševno trpi.
Zamudne obresti od pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo od dneva odmere odškodnine na prvi stopnji. Namreč o taki škodi se sodi po dejanskem in pravnem stanju, ki sta obstajali na dan zadnje obravnave. Z odmero odškodnine pride povzročitelj škode v zamudo. Kadar pa sodišče druge stopnje na podlagi oškodovančeve pritožbe poseže v odločitev sodišča prve stopnje iz materialnopravnih razlogov, le korigira prvostopno odločitev, ki temelji na obstoječem stanju na dan zadnje obravnave. To stanje je tako pravnorelevantno tudi za odločitev, s katero se odškodnina zviša na drugi stopnji, kar pomeni, da posledice zamude nastopijo istočasno glede celotno priznane odškodnine za nepremoženjsko škodo.
revizija - dovoljenost revizije - sklep o stroških
Po določilu 400. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo le zoper tiste sklepe sodišč druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Take narave pa nima stroškovni sklep v postopkih, ki se končajo z odločitvijo o glavni stvari.
povrnitev škode - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - individualizacija škode - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Pri določanju odškodnine je potrebno na splošno upoštevati širše okvire, ki se izražajo ob medsebojnem primerjanju med posameznimi škodami in odškodninami zanje, hkrati pa specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu, njegovo konkretno objektivno prizadetost in kako se ta odraža v njegovi duševnosti glede na njegovo starost, spol, poklic, siceršnje življenjske aktivnosti in podobno. Odškodnina je torej posledica konkretizacije in individualizacije posameznih škodnih primerov.
Običajna zaskrbljenost in negotovost za izid zdravljenja, ki preneha v krajšem obdobju, ne predstavlja tolikšnega strahu, ki bi upravičeval prisojo odškodnine.
ZDen člen 5, 19, 19/1, 24, 24/1, 61, 61/1, 61, 62/1, 62/2, 62/3.ZSKZ člen 14, 14/1, 20, 20/1. ZPP (1977) člen 4, 5.
upravičenec do denacionalizacije - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - vrnitev stvari (kmetijska zemljišča) v naravi - zavezanec za vrnitev - načelo kontradiktornosti - načelo ustnosti in javnosti
ZDen, ki je bil sprejet v letu 1991, je v 19. členu, na katerega se vlagatelj revizije izrecno sklicuje, določil, da nepremičnine ni mogoče vrniti, "če služi" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) za opravljanje dejavnoti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje....." (1. odstavek 19. člena); "če je" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) neločljiv sestavni del omrežja, objektov....." (2. odstavek 19. člena); "če je" (sedanji čas, tedaj čas ob uveljavitvi zakona) izvzeta iz pravnega prometa....." (3. odstavek 19. člena). Kot je bilo že povedano, pa sta obe nižji sodišči ugotovili, da v primeru nepremičnin, ki so predmet tega nepravdnega postopka, ni izpolnjen nobeden od pogojev, ki so navedeni v 19. členu ZDen in ki bi preprečevali vrnitev nepremičnin, ki so prešle v družbeno lastnino na podlagi prodajne pogodbe iz leta 1962 in ki se po velikosti, kulturi, namembnosti in načinu uporabe niso prav v ničemer spremenile (po ugotovitvah sodišč druge stopnje se je stanje na nepremičninah celo poslabšalo, saj so se nekatere zaradi neobdelovanja zarasle, približno tako stanje kot ob prehodu v družbeno lastnino pa je ostalo le pri tistih nepremičninah, ki so bile oddane v zakup fizičnim osebam).
Trditve revizije, da predstavlja oviro za vrnitev nepremičnin, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, v letu 1994 sprejeti Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 82/94), pa so posledica v reviziji vsebinsko izraženega zmotnega stališča vlagatelja revizije, da predstavlja omenjeni zakon o obrambi lex specialis v razmerju do ZDen. Ker ZDen in kasneje sprejeti zakon o obrambi nista v razmerju splošnega in specialnega predpisa, z določbami zakona o obrambi ni bilo mogoče predpisovati še dodatnih (ali drugačnih) pogojev, ki bi onemogočali vrnitev nepremičnin od tistih, ki jih je določil ZDen.
Predmet denacionalizacije so kmetijska zemljišča, ki so, kot je materialnopravno pravilno presojeno v izpodbijani odločbi, z uveljavitvijo Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 10/93 - v nadaljevanju ZSKZG - postala last Republike Slovenije in se prenesla na Sklad kmetijskih zremljišč in gozdov Republike Slovenije (1. odstavek 14. člena ZSKZG), ki je tudi zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji (1.
odstavek 20. člena ZSKZG).
V 24. členu ZDen ne določa dodatnih pogojev ali dodatnih omejitev za vrnitev nepremičnin. Določa pa, da vrnitev stvari ne vpliva na najemna, zakupna in njim podobna razmerja, ki so bila ustanovljena z odplačnimi pravnimni posli, če pravni posel ali zakon ne določata drugače (1. odstavek 24. člena ZDen). Vlagatelj revizije Republika Slovenija - Ministrstvo za obrambo ni zavezanec za vrnitev nepremičnin, ki so predmet tega denacionalizacijskega postopka, pa tudi nepremičnin, ki so predmet denacionalizacije, ni oddal v zakup fizičnim osebam. Zakupne pogodbe so bile sklenjene med zavezancem za denacionalizacijo Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in fizičnimi osebami. Vrnitev nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem zato ne posega v prav noben na zakonu ali pravnem poslu temelječ pravni interes vlagatelja revizije.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - domneva vzročnosti - kdo odgovarja za škodo - nevarna stvar kot pravni standard - ograja na nogometnem igrišču - odgovornost imetnika stvari (upravljalec stadiona)
Konstrukcija ograje na stadionu druge tožene stranke je taka, da je res nevarna za tistega, ki jo skuša preplezati. Toda ograja ni namenjena temu, da se gledalci vzpenjajo po njej in plezajo preko nje, pač pa, da bi jim preprečila možnost prihoda na igrišče. Ograja ne ogroža nikogar, ki se ne vzpenja nanjo. Za to pa ni namenjena. Zato sama po sebi ne predstavlja takšne nevarne stvari, na kakršno se nanašata določbi 173. in 174. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljnjem ZOR).
SZ člen 9, 9/1, 117, 117/1, 117/9. ZPN člen 7, 7/2.ZSZ(1984) člen 15.
privatizacija stanovanjske hiše - odklonitev sklenitve prodaje - prenos pravice uporabe na funcionalnem zemljišču
Stavbo, zemljišče pod njo in zemljišče, potrebno za njeno redno rabo, je potrebno enovito obravnavati. Ne glede na dejstvo, ali so bile nekatere od teh nepremičnin v družbeni, druge pa v zasebni lasti, so se lastninska pravica in eventualna pravica uporabe na stavbah, stavbiščih pod njimi in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih v pravnem prometu morale prenašati skupaj, saj stavba in njej pripadajoče stavbno zemljišče ne moreta imeti ločene usode.
Skupaj s stanovanjsko hišo, ki se prodaja po določbah SZ, je ne samo možno, temveč potrebno prodati tudi funkcionalno zemljišče, pri čemer se na prvi prenese lastninska pravica, na drugi pa pravica uporabe.
Če je pri nastanku dvojnega zavarovanja sklenitelj zavarovanja ravnal nepošteno, sme vsaka zavarovalnica zahtevati razveljavitev pogodbe, obdržati prejete premije in zahtevati zmanjšano premijo za tekočo dobo (9. odstavek 934. člena ZOR). Po povedanem se pokaže, da je za presojo nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja odločilen trenutek nastanka dvojnega zavarovanja (tako stališče je materialnopravno pravilno zavzeto tudi v reviziji), dokazno breme glede obstoja nepoštenega ravnanja sklenitelja zavarovanja pri nastanku dvojnega zavarovanja pa je na tisti zavarovalnici, ki zahteva razveljavitev pogodbe (v obravnavanem primeru tedaj na tožeči stranki).