razdrtje najemne pogodbe - vzpostavitev prejšnjega stanja - prenehanje vznemirjanja solastnika - redno upravljanje nepremičnine - oddaja celotne skupne terase v najem ni posel rednega upravljanja
Toženka ni izpolnila zahtev iz dodatka k pogodbi, kar je bila njena glavna obveznost. Obveznosti ni izpolnila niti po pozivu tožnice. Zaradi neizpolnitve glavne obveznosti po dodatku k najemni pogodbi, je tožnica razdrla pogodbo s toženko v skladu z določbama 124. in 125. člena ZOR. Posledica razdrtja pogodbe je, da je toženkina sporna postavitev panojev brez pravne podlage.
Ker tožnik okoliščine, da tožbe ni vložil pravočasno zaradi bolezni, ni verjetno izkazal, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.
Glede dokazovanja obstoja zakonskih pogojev za priznanje statusa in pravic prisilnega mobiliziranca v ZZVN ni posebnih določb, kar pomeni, da je obstoj zakonskih pogojev mogoče v skladu z drugim odstavkom 159. člena ZUP (1986) dokazati z vsem, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, tudi samo z izjavami prič.
ukrep inšpektorja za graditev - uporaba objekta brez uporabnega dovoljenja
Ker tožnika uporabljata delavnico brez uporabnega dovoljenja, je inšpektor za graditev na podlagi določbe prvega odstavka 91. člena Zakona o graditvi zakonito ravnal, ko je naložil, da morata zaprositi za tehnični pregled objekta in zanj pridobiti uporabno dovoljenje.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - ukradeni otrok
Ukradenemu otroku se prizna mesečna renta po 16. členu ZZVN, enako kot se prizna osebi, ki ima status taboriščnika in to od uveljavitve ZZVN, in ne šele od novele ZZVN-D.
denacionalizacija - bistveno povečana vrednost zaradi novih investicij
Če je v postopku ugotovljeno, da je uporabnik zemljišča, ki je predmet podržavljenja, dobil to zemljišče v uporabo kot travnik in da je v obdobju, ko ga je uporabljal, prišlo do spremembe vrste rabe zemljišča in spremembe kulture, iz travnika v njihovi in do evidentiranja te spremembe v zemljiškem katastru, ni logičen sklep sodišča, da bistveno povečana vrednost zemljišča ni posledica vlaganj uporabnika zemljišča.
davek na promet nepremičnin - prodaja zastavljene nepremičnine
Prodaja zastavljene nepremičnine predstavlja v smislu Zakona o davku na promet nepremičnin odplačni promet nepremičnin. Zato v pogledu davka ne gre za prenos lastninske pravice v smislu civilnega prava. Glede na zagovor, da ne gre za skupno premoženje, sodišče zadeve ni moglo obravnavati brez glavne obravnave, z odločanjem na seji.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sorodstveno razmerje med delavcem pristojnega sodišča in pravdno stranko
Predlog za delegacijo pristojnosti je utemeljen ker v pravdi kot tožnik nastopa oče, kot toženka pa stara mati A. A., ki je zaposlena na sodišču kot strojepiska in ki je v zadevi predlagana tudi za pričo, predlagajoče sodišče pa je relativno majhno.
ZOR člen 210.ZPIZ člen 46, 229, 229/2. ZPPIZ člen 1, 3, 3-1, 5. ZDDPO člen 33, 33/2, 34, 34/2, 34/4.
pokojninsko zavarovanje - vračilo preveč plačanih prispevkov zavarovancem
Vračilo nepravilno ali preveč plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ima zavarovanec pravico zahtevati po določbah Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter na način in po postopku, določenem v Zakonu o davku od dobička pravnih oseb.
Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je revident vsaj v treh primerih deloval v nasprotju z zakonskimi predpisi ali internimi predpisi tožene stranke, je bil organ, ob upoštevanju tudi vseh drugih ugotovljenih dejstev, dolžan revidenta razrešiti.
delovno razmerje pri delodajalcu - delovno razmerje za določen čas - večkrat zaporedno sklenjeno delovno razmerje za določen čas - pogoji
Če je izkazan zakonsko določen razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas in da ne gre za izigravanje tega instituta, zgolj zaradi večkratnega podaljševanja takega delovnega razmerja, ki je trajalo štiri leta, ne pomeni, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito.
ZDR (1990) člen 37, 100, 100/1-6. ZTPDR člen 1, 1/2.
delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - prenehanje delovnega razmerja - rezidenčna obveznost
Delavec, ki mu je naložena rezidenčna obveznost, je dolžan biti dnevno (tedensko) ob določeni uri na določenem delovnem mestu. Če krši to obveznost, se šteje, da je neupravičeno izostal z dela.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2-a, 9/2-b.
prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičena odsotnost z dela - način odobritve letnega dopusta
Če delodajalec prepušča dogovor o času in trajanju izrabe letnega dopusta zaposlenim samim, ob izpolnjeni edini zahtevi po nemotenem poslovanju trgovine, zgolj nenatančno obvestilo o času trajanja dopusta, ne dokazuje obstoja resnega razloga za prenehanje delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pooblaščenci - odpoved pooblastila
Ker pooblaščenka toženi stranki ni sporočila, da je pooblastilo odpovedano (preklicano) in ker je dejansko sprejela sklep disciplinskega organa tožene stranke, bi po mnenju revizijskega sodišča morala kljub odpovedi pooblastila še vložiti ugovor zoper sklep, saj bi le tako lahko odvrnila škodo, ki je nastala revidentu.
ZS člen 3, 3/2.ZOR člen 133, 133/4. ZDR (1990) člen 11. ZTPDR člen 88, 88/2.
pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje pri delodajalcu - dogovor o plači
S pogodbo o zaposlitvi, sta se delavec in delodajalec dogovorila o znižanju osnovnega osebnega dohodka v primeru "nerealizacije dogovorjenih nalog". S to pogodbeno klavzulo sta torej stranki sami določili pogoj, ki mora biti izpolnjen, da se lahko višina osebnega dohodka delavcu spremeni. Izrecno privoljenje tožnika v bistveno spremembo pogodbe o zaposlitvi v smislu 4. odstavka 133. člena ZOR pomeni, da za njeno spremembo ni bilo potrebno skleniti posebnega aneksa.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev
Če delodajalec ne izvede postopka ugotavljanja trajno presežnih delavcev in v zvezi s tem tudi ne sprejme programa razreševanja presežkov, sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu iz tega razloga nima pravne podlage in je zato nezakonit.