Zaradi razloga iz 3. točke 267. člena ZUP (1986) je mogoče izreči za nično le tako odločbo, ki je ni mogoče izvršiti, pri čemer ta ničnostni razlog predpostavlja, da odločba še ni bila izvršena. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba, za katero je predlagan izrek ničnosti, pravno in dejansko že izvršena z vknjižbo v zemljiški knjigi, je ni mogoče izreči za nično iz razloga 3. točke 267. člena ZUP (1986).
ukrep komunalnega inšpektorja - gradnja brez dovoljenja
Za ukrep komunalnega inšpektorja zadostuje nesporna ugotovitev, da gre za gradnjo brez ustreznega dovoljenja. Okoliščine, ki so investitorja napeljale k nedovoljeni gradnji, za izrek ukrepa niso pomembne. Ukrep se izreče investitorjem in vprašanje lastništva nezakonito zgrajenega objekta oziroma zemljišča, na katerem je zgrajen, ne more biti predmet za presojo upravičenosti ukrepa.
Iz ugotovitve, da je bila preostala tožničina družina izgnana v Srbijo približno dva meseca po njenem odhodu v L., izhaja dvom v pravilnost odločitve prvostopnega sodišča, da tožnici ne pripada status žrtve vojnega nasilja - begunca.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/2-14) - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami
Toženec navaja nasprotje med dokaznimi ugotovitvami sodbe in vsebino listin; to bi lahko pomenilo zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Če pa sodba pravilno povzame vsebino listine, vendar je na podlagi obrazložene dokazne ocene ne sprejme kot podlago za ugotovitev dejstev ni v tem nobene kršitve določb postopka.
ZDen člen 3, 3/1-7, 3/2, 88, 88/1.ZOR člen 4, 104, 104/1. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
denacionalizacija - agrarna skupnost - ničnost pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča - vrnitev kupnine
Odločilnega pomena je bila ugotovitev, da je bila agrarna skupnost B. podržavljena in da je sporna parcela številka 1822/16 k.o... postala družbena lastnina na podlagi Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in dana v uporabo Občini S. To premoženje pa je bilo predmet pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo pravdni stranki sklenili 27.7.1992. Take ugotovitve so utemeljevale odločitev o sporu na podlagi ZDen, torej predpisa, ki je veljal v času sklenitve obravnavane pogodbe. Uporabo navedenih določb ZDen pa utemeljuje že načelna možnost vrnitve nepremičnin v denacionalizacijskem postopku. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena 27.7.1992 torej v času, ko po določilu prvega odstavka 88. člena ZDen ni bilo dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po njegovih določbah obstaja dolžnost vrnitve, je pogodba nična.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Zagovorniku, ki je zagovarjal obsojenca po uradni dolžnosti, je glede na določbo 4. odstavka 70. člena ZKP pooblastilo prenehalo z dnem pravnomočnosti izpodbijane sodbe. Ker ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1. odstavek 421. člena ZKP), jo je Vrhovno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (2. odstavek 423. člena ZKP).
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - prepovedan prehod čez državno mejo - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče je v izpodbijanem sklepu o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti v zvezi z njegovo neogibno potrebnostjo za varstvo ljudi navedlo, da nekontrolirano spravljanje beguncev preko meje Republike Slovenije in njihovo gibanje po slovenskem ozemlju gotovo ogroža varnost državljanov in ljudi s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in tudi ljudi, ki jih storilci spravljajo preko državnih meja, ker da ti ljudje za svojo pot v izbrano državo izročajo organizatorjem velikokrat ves svoj prihranek, včasih tudi celotno premoženje, pri čemer pa so za storilce zgolj "le nekaj", s čimer se da dobro zaslužiti, ter da osnovne življenjske potrebe niso nikomur več pomembne. Ti razlogi ne zadostujejo, saj so v tolikšni meri posplošeni, da bi se lahko nanašali na katerikoli primer storitve kaznivega dejanja po 3. v zvezi z 2. odstavkom 311. člena KZ. Neogibnost pripora je treba utemeljiti z okoliščinami, razvidnimi iz konkretnega primera.
ZTLR člen 53.ZPP člen 187, 187/2, 189, 189/2, 367, 367/2, 377. Zakon o razlastitvi (1957) člen 4, 86, 88, 89.
tožba na ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ustanovitev stvarne služnosti - ustanovitev služnostne pravice s sodno odločbo - solastninska pravica na nepremičnini - priznanje dejstev - enotni sosporniki - obstoj pravde - negativna ugotovitvena tožba - zavrženje tožbe - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Glede na načelo najugodnejšega dejanja sodišče priznanje enega od sospornikov upošteva le, če priznajo vsi. Če le en sam prereka navedbe nasprotnika, je treba izvajati dokazovanje. V situaciji, ko je sodišče po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da z upravno odločbo ni bila ustanovljena vtoževana stvarna služnost, priznanje enega od sospornikov ni moglo imeti pomena in posledic, kakršne mu pripisuje revizija, torej pomena odločilnega dejstva. V tem smislu pa je tudi razumeti obrazložitev sodišča druge stopnje, da priznanje tega tožnika "na odločitev v zadevi ne vpliva".
Tožeča stranka je vložila negativno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica ne obstaja), tožena stranka pa pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnostna pravica obstaja). Tožbena zahtevka iz tožbe in nasprotne tožbe sta bila v obravnavanem primeru identična, in je identičnost bila podana tako v odločilnem subjektivnem pogledu, kot v objektivnem pogledu. Kasnejša pozitivna ugotovitvena tožba tožene stranke na ugotovitev, da služnostna pravica obstaja, ni bila dovoljena in jo je zato sodišče pravilno zavrglo (drugi odstavek 189. člena ZPP).
Revizija ima sicer prav, da gre v primeru stvarnopravne negativne ugotovitvene tožbe za vrsto ugotovitvene tožbe, ki nima neposredne podlage v določbah Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 6 /1980 do 36/1990, v nadaljevanju ZTLR), kar pa ne pomeni, da sodišče o zahtevku iz take tožbe ne bi smelo meritorno odločiti. Tako tožbo omogoča določba drugega odstavka 187. člena ZPP, med drugim, če ima tožnik pravno korist od tega, da sodišče ugotovi neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21578
URS člen 36, 36/3.ZKP člen 83, 83/1, 83/4, 216, 216/1, 219, 371, 371/1-8, 420, 420/2, 442, 442/1, 442/2.KZ člen 310, 310/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - stanovanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava - skrajšani postopek - hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - kazniva dejanja zoper javni red in mir - sojenje v nenavzočnosti obdolženca in zagovornika - izločitev zapisnika o hišni preiskavi
Pojem stanovanja je v kazenskopravnem pomenu širši, kot ga opredeljuje Stanovanjski zakon. Stanovanje je vsak prostor, ki je namenjen bivanju in predstavlja zasebni življenjski prostor določene osebe. Stanovalec takšnega prostora uživa varstvo ustavnih svoboščin do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja, zato mu je treba v skladu s 3. odstavkom 36. člena URS oziroma 1. odstavkom 216. člena ZKP omogočiti uveljavitev pravice, da je sam navzoč pri hišni preiskavi ali da je navzoč njegov zastopnik.
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določbo 1.
odstavka 216. člena ZKP, bi moralo sodišče v skladu z določbami 1. odstavka v zvezi s 4. odstavkom 83. člena ZKP iz spisa izločiti zapisnik o opravljeni hišni preiskavi in ob njeni izvedbi najden dokaz.
pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
Rok za vložitev predloga za obnovo upravnega postopka zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 249. člena ZUP (1986) začne teči od vročitve odločbe zakonitemu zastopniku, ki je bil stranki postavljen, ker je bila ta tuj državljan in neznanega prebivališča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko se vložnik zahteve za varstvo zakonitosti ne strinja z zaključki v obeh napadenih sklepih o obstoju okoliščin in osebnih lastnosti, ki nakazujejo na ponovitveno nevarnost, napada ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet postopka s tem izrednim pravnim sredstvom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - blatenje ugleda sodišča
Dolžnik in sodišče prve stopnje v svojih vlogah navajata dolžnikovo nezaupanje v delo sodišča ter blatenje ugleda sodišča in sodnic, ki tam izvajajo sodniško funkcijo. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.