Če je opustitev vročitve kot obnovitveni razlog (2. točka 421. člena ZPP) bila neuspešno uveljavljena že v prejšnjem postopku, to ni upošteven razlog za dovolitev obnove postopka.
Če niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 22. člena ZBPP za izjemno odobritev brezplačne pravne pomoči, le-te ni mogoče odobriti zaradi večjega števila zadev pred sodišči in večje vrednosti posameznih sporov, saj teh pogojev za izjemno odobritev isti zakon ne določa.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka (339/2-14) - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami
Toženec navaja nasprotje med dokaznimi ugotovitvami sodbe in vsebino listin; to bi lahko pomenilo zmotno ali nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Če pa sodba pravilno povzame vsebino listine, vendar je na podlagi obrazložene dokazne ocene ne sprejme kot podlago za ugotovitev dejstev ni v tem nobene kršitve določb postopka.
ZDen člen 3, 3/1-7, 3/2, 88, 88/1.ZOR člen 4, 104, 104/1. Zakon o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti.
denacionalizacija - agrarna skupnost - ničnost pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča - vrnitev kupnine
Odločilnega pomena je bila ugotovitev, da je bila agrarna skupnost B. podržavljena in da je sporna parcela številka 1822/16 k.o... postala družbena lastnina na podlagi Zakona o razpolaganju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti in dana v uporabo Občini S. To premoženje pa je bilo predmet pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča, ki sta jo pravdni stranki sklenili 27.7.1992. Take ugotovitve so utemeljevale odločitev o sporu na podlagi ZDen, torej predpisa, ki je veljal v času sklenitve obravnavane pogodbe. Uporabo navedenih določb ZDen pa utemeljuje že načelna možnost vrnitve nepremičnin v denacionalizacijskem postopku. Ker je bila obravnavana pogodba sklenjena 27.7.1992 torej v času, ko po določilu prvega odstavka 88. člena ZDen ni bilo dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega po njegovih določbah obstaja dolžnost vrnitve, je pogodba nična.
Če pritožnik v roku ne plača sodne takse za pritožbo, ni izpolnjen eden izmed pogojev, da bi se pritožba lahko obravnavala in je treba šteti, da je pritožba umaknjena (prvi odstavek 8. člena ZST).
ZPP člen 100, 100/1, 367, 367/2, 377, 385, 391, 391/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - najemna pogodba - plačilo najemnine - aktivna legitimacija solastnika v najem dane nepremičnine - smrt stranke med pravdo - zastopanje v pravdi - prenehanje pravdnega pooblastila - vstop dedičev v pravdo
Smrt stranke med pravdo res povzroči konec njene pravne sposobnosti. Kadar pa ima stranka pravdnega pooblaščenca in umre, pravdno pooblastilo s smrtjo ne preneha, namesto nje pa vstopijo v trenutku smrti po sili zakona njeni dediči. Če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka le od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje. Zavrnitev tožbenega zahtevka ene od tožečih strank, ki je med pravdo umrla, pa je ves čas postopka imela pooblaščenca, zato ne predstavlja kršitve niti po materialnih, niti po procesnih predpisih.
ZPP člen 370, 370/1, 389, 389/1, 401, 401/1, 408, 408/2.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - sklep o razveljavitvi prvostopenjske odločbe - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Sklep, s katerim je sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje, ne glede na njegovo morebitno nepravilnost, nima narave pravnomočne sodne odločbe. Proti takemu sklepu vložena zahteva za varstvo zakonitosti ni naperjena proti pravnomočni sodni odločbi, zato je zahtevo treba zavreči.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenčeve navedbe v zvezi z datumom vročitve prvostopne sodbe predstavljajo utemeljevanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi česar pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP).
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko vložnika zatrjujeta, da višina škode ni zanesljivo ugotovljena, uveljavljata razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je stvarno in krajevno pristojno isto sodišče, ki je odredilo pripor in izreklo oprostilno sodbo, sama po sebi še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Trditev v predlogu, da bi sojenje pri Okrožnem sodišču na Ptuju porajalo dvom v nepristranskost in neodvisnost, je nekonkretizirana.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 371, 371/2, 372, 372-5, 420, 420/2.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - uveljavljanje neprimernosti izrečene kazenske sankcije
Ker je glede na vsebino določbe 2. točke 42. člena KZ sodišču prepuščeno, da ob ugotovljenih in ocenjenih posebnih olajševalnih okoliščinah presodi, ali bo z zakonom predpisano kazen omililo ali ne, sodišče ni prekoračilo pravice, ki mu jo daje omenjena določba KZ, s tem ko v konkretnem primeru ni uporabilo omilitvenih določb. Kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP zato ni podana.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 3, 3-14, 8, 8/1.ZPKri člen 3, 3/1-1.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja - opustitev ovadbe
Očitek v izreku pravnomočne sodbe, da se je obsojenec na domu svojega očeta povezal z banditom F.P., ne pomeni nobenega od izvršitvenih dejanj, naštetih v 14. točki 3. člena ZKLD. V tem pogledu prav tako niso relevantne navedbe v izreku, da je bil obsojenec navzoč pri pogovoru, pri katerem so razpravljali o akcijah križarjev in da je slišal, da se je tolpa sestala na drugem mestu ter o pomoči, ki jo je bila tolpa deležna v hrani in pijači.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/2. ZUS člen 44.
ugotovitev državljanstva
Ker tožniku ni bila dana možnost, da bi domnevo nelojalnosti izpodbijal v upravnem postopku in ker v tožbi ni jasno navedel, zakaj jo izpodbija, bi ga moralo upravno sodišče pozvati, naj navede dejstva in predloži dokaze, s katerimi jo izpodbija in jih nato presoditi na glavni obravnavi.
URS člen 26.ZOR člen 154.ZUstS člen 45, 45/2, 45/3.SZ člen 150, 150/1. Metodologija za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitni-h stanovanjih.
protipravnost - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost države - neprofitna in tržna najemnina - protiustavnost določb SZ
Če ustavno sodišče ne razveljavi protiustavnega podzakonskega predpisa, se podzakonski predpis uporablja še naprej. Njegova uporaba ni protipravna.
Samo dejstvo, da je tožnik delal za organizacijo TODT, ni zadostna podlaga za odločitev, da ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - delovnega deportiranca.
Sodba obravnava vprašanje odgovornosti za škodo, nastalo glede na razvezo prodajne pogodbe, v višini razlike vrednosti za 13 m2 manjše stanovanje in znesek penalov, plačanih zaradi zamude pri izročitvi stanovanja.
V upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost v upravnem postopku izdanega lokacijskega dovoljenja, upošteva sodišče samo tista dejstva in okoliščine, ki so obstajale v času njegove izdaje.