izvedenstvo - alkoholiziranost - odvzem krvi - odvzem urina - zahteva za varstvo zakonitosti - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Policisti, katerim je obsojenec povedal, da je alkoholne pijače užival le po prometni nesreči, niso ravnali v skladu z določilom 2. odstavka 266. člena ZKP, saj bi morali glede na tako izjavo obsojenca odrediti odvzem krvi in urina zaradi ugotovitve dejstev, pomembnih za kazenski postopek. Z analizo bi namreč izvedenec medicinske stroke nedvomno lahko podal mnenje o tem, kolikšno količino popitega alkohola je imel obsojenec v krvi, ko je povzročil prometno nesrečo.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v last in posest - zazidano stavbno zemljišče - nezazidano stavbno zemljišče - ovire za vrnitev v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti oziroma namen izrabe prostora in nepremičnin - pravni standard
Stavbnih zemljišč, ki so bila zazidana po podržavljenju, se ne vrača, ker bi se sicer posegalo v pravno razmerje, ki zadeva sam objekt na zemljišču, čeprav ta objekt ni v lasti upravičenca. Pravno nepomembna je okoliščina, ali je bil trajni objekt zgrajen za podlagi gradbenega dovoljenja.
Sodišči sta z zavrnitvijo zahteve za vrnitev v last in posest nezazidanega stavbnega zemljišča preširoko razlagali oviro iz 4.
točke prvega odstavka 19. člena ZDen. Pri pravilni razlagi pravnega standarda o "bistveni okrnitvi prostorske kompleksnosti oziroma namena izrabe prostora in nepremičnin" bi morali izhajati iz stališča, da gre za izjemo od siceršnjega pravila ZDen o vračanju v naravi, da je treba zato navedeno oviro restriktivno razlagati in tudi natančno ugotoviti vse dejanske okoliščine, ki so v konkretnem primeru pomembne za uporabo pravnega standarda. V letu 1999 pričeta gradnja parkirišča ni pravno pomembna, ker so odločilne razmere v času uveljavitve ZDen, saj ne ena ne druga stran ne more biti v boljšem ali slabšem položaju zaradi ravnanja po uveljavitvi ZDen.
Obnovitveni razlog sodnega postopka po 1. točki prvega odstavka 85. člena ZUS predpostavlja, da je sodišče v prejšnjem upravnem sporu samo ugotavljalo dejansko stanje in na tej podlagi meritorno odločilo o zadevi
ZOR člen 482, 482/2, 484, 485. ZPP (1977) člen 354, 354/2-7.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - grajanje napak - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - udeležba stranke na naroku - možnost obravnavanja pred sodiščem
Na obravnavo je tožnik pravočasno in pravilno vabljen. Sodišče je res prosil, naj obravnavo preloži, vendar pa njegovi prošnji ni ugodilo. Dejstvo, da se je kljub temu, da njegovi prošnji ni bilo ugodeno, istega dne raje udeležil nekega drugega poslovnega sestanka, je posledica njegove proste izbire in ocene, kaj je zanj bolj pomembno. Morebitna toženčeva napačna izbira glede tega, kje bo aktivno sodeloval, in njegova morebitna zmotna presoja (ne)pomembnosti udeležbe v postopku pred sodiščem pa ne predstavlja odvzema možnosti obravnavanja pred sodiščem z "nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve", kot to absolutno bistveno kršitev opredeljuje ZPP v 7. točki drugega odstavka 354. člena.
Toženec tožnice o stvarni napaki sploh ni obvestil. Po določbi 484. člena ZOR pa bi jo moral.
ZUS člen 74.ZVDZ člen 47, 56, 105, 105/4.ZVPR člen 9, 13, 16.
volitve predsednika republike - zavrnitev kandidature s podporo volilcev
Način določanja kandidatov za predsednika republike s podporo volilcev je urejen v 13. členu Zakona o volitvah predsednika republike (ZVPR). Po navedeni določbi lahko posamezno kandidaturo določi skupina najmanj pet tisoč volilcev. Volilci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja. Podpisani obrazci so po določbi rpvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti predloženi Republiški volilni komisiji v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature. Ker je v obravnavanem primeru predlog kandidature bil pomanjkljiv, ker ni vseboval najmanj pet tisoč podpisanih obrazcev podpore, ta pomanjkljivost pa ni bila odpravljena v za to določenem roku, je Republiška volilna komisija pravilno ravnala, ko je na podlagi prvega odstavka 56. člena ZVDZ zavrnila kandidaturo, za katero je ugotovila, da ni sestavljena v skladu z zakonom.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje med sodnikom pristojnega sodišča in udeležencem nepravdnega postopka - dvom v nepristranskost sodišča
Bližnje sorodstveno razmerje udeležencev tega nepravdnega postopka s sodnico stvarno pristojnega sodišča je okoliščina, ki pri udeležencih nepravdnega postopka lahko vzbudi dvom v nepristranskost te sodnice in tudi njenih kolegov sodnikov istega sodišča.
izločitev sodnika - ponavljanje istih razlogov za izločitev - izločitev sodnika porotnika - nedovoljeni dokazi - posebne operativne metode in sredstva
Zagovornica je hkrati s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje podala "predlog za prenos krajevne pristojnosti". Ker pa v njem ni navedla okoliščin iz 1. odstavka 35. člena ZKP, je z navedbami, da so pritožbeni sodniki z eno od predhodnih odločitev prejudicirali odločitev prvostopenjskega sodišča, zaradi česar ni pričakovati, da bi pri odločanju spremenili svoje mnenje, dejansko zahtevala izločitev sodnikov pritožbenega sodišča. To sodišče je zato njen predlog utemeljeno štelo kot zahtevo za izločitev sodnikov višjega sodišča.
Ni pomembno, kdo izmed delavcev organov za notranje zadeve je podal predlog za uporabo ukrepa tajnega opazovanja in sledenja z uporabo tehničnih sredstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija sodišča iz razlogov smotrnosti - izločitev sodnikov - nujna delegacija
Razlogov za delegacijo pristojnosti ni, ker sodišče prve stopnje v svoji vlogi ne navaja razlogov smotrnosti in prav tako ne drugih tehtnih razlogov, zaradi katerih naj bi v zadevi postopalo drugo sodišče. Navaja le osebno poznanstvo tožene stranke s sodniki Okrajnega sodišča v Velenju, kar kaže na to, da bo morda, če bodo izločeni prav vsi sodniki pristojnega sodišča, zaradi izločitve potrebna nujna delegacija po 66. členu ZPP, toda šele potem, ko bo odločeno o izločitvi vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Velenju po postopku, ki je naveden v 72. členu ZPP.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - status izgnanca in delovnega deportiranca
Ker je tožnica ves čas med vojno živela in delala v kraju stalnega prebivališča, že zato ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - izgnanke, niti delovne deportiranke.
priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - oseba, rojena v izgnanstvu - trajanje
Ker je bila tožnica rojena staršem, ko je zoper njih trajal ukrep izgnanstva, en mesec pred koncem druge svetovne vojne, ne izpolnjuje pogoja (iz 3. člena ZZVN) za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja.
sprejem v državljanstvo RS - pogoj dejanskega življenja v RS - uporaba materialnega prava
Ker se pravno razmerje rešuje po materialnem predpisu, ki velja v času izdaje odločbe prve stopnje, ni pomembno, ali je stranka izpolnjevala pogoje ob vložitvi prošnje.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov
Zagovornik se v zahtevi za varstvo zakonitosti zgolj posplošeno sklicuje na mnenje, ki ga je izvedenec izdelal po njegovem naročilu, ne da bi konkretno navedel, na katera pomembna dejstva bi izvedba tega dokaza odločilno vplivala in iz katerih razlogov utemeljitev sodišča o tem, zakaj izvedba dokaza ni potrebna, ni sprejemljiva. S tem ni izkazal dovolj visoke stopnje verjetnosti, da bi izvedba navedenega dokaza lahko odločilno vplivala na dejanske zaključke pravnomočne sodbe glede obsojencu očitanega načina ravnanja, zato neizvedba tega dokaza ne pomeni kršitve obsojenčeve pravice do obrambe.
denacionalizacija nepremičnin - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Kakšno je razmerje med določbami ZDen in drugimi splošnimi predpisi, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, je določeno v prvem odstavku 6. člena ZDen. V drugem odstavku 72. člena, ki je v razmerju do drugih splošnih predpisov, ki urejajo premoženjsko in odškodninsko področje, specialni predpis, pa je določeno, da se odškodninski zahtevki iz naslova nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do uveljavitve ZDen ne priznavajo. Razlaga te določbe ZDen kot specialnega zakona po načelu a contrario pa pripelje do materialnopravnega zaključka, ki ga je sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi sodišče druge stopnje, da so, ne glede na določbe ZTLR, ki se nanašajo na izročitev plodov, ki se lahko uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari in ki so povezani tudi z lastninsko pravico na stvari, zahtevki, kakršne v tej pravdi uveljavlja tožeča stranka proti toženi stranki, utemeljeni že na podlagi drugega odstavka 72. člena ZDen. Iskanje drugih pravnih podlag izven določb ZDen za odločitev o podlagi tožbenega zahtevka tožeče stranke tako sploh ni potrebno, ne dovoljeno.
S tem, ko je bil tožniku odrejen inšpekcijski ukrep - prepoved gnojenja sadovnjaka, ki ima zakonito podlago v Zakonu o sanitarni inšpekciji, ni bilo nedovoljeno poseženo v lastninsko pravico.
avtomobilsko zavarovanje - obvezno zavarovanje v prometu - pojem tujega vozila - vozilo registrirano v SFRJ - odškodninska odgovornost - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja - osamosvojitev RS
Slovenski zavarovalni biro ni pasivno legitimiran za povrnitev škode oškodovancu, ki mu je nastala v prometni nezgodi s strani motornega vozila, ki je bilo v času škodnega dogodka leta 1973 registrirano in zavarovano v eni od republik tedanje skupne države SFRJ.
Po določbi drugega odstavka 367. člena ZPP je za dovoljenost revizije odločilna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki pa v predmetnem sporu ne presega 1.000.000 tolarjev.
ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.OZ člen 17. ODZ paragraf 294.
povojni procesi - vrnitev zaplenjenega premoženja - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso - načelno pravno mnenje - vrnitev pritiklin
Po povedanem so v času izpodbijane odločitve sodišča druge stopnje bila povsem enaka vsa pravna pravila, ki jih je moralo upoštevati Vrhovno sodišče pri sprejemu navedenega načelnega pravnega mnenja o uporabi prvega odstavka 221. člena ZD. Z njim se Vrhovno sodišče seveda ni izreklo o razlagi prvega odstavka 145. člena ZIKS in predvsem ne za tako razlago, da se zaplenjeno premoženje v primerih, ko je obsojenec že umrl, vselej vrača v njegovo zapuščino. Vsekakor pa se je zaradi prej obrazloženega izhodišča tega mnenja že v njem posebno izreklo o tem, da je premoženje, zaplenjeno obsojencu, ki je umrl pred njegovo vrnitvijo, mogoče vrniti tudi tako, da se vrne v njegovo zapuščino. Po sprejemu tega načelnega pravnega mnenja pa je Vrhovno sodišče v revizijskih zadevah iz postopkov po prvem odstavku 145. člena ZIKS tudi že, in to na prej obrazložen način, razložilo to materialnopravno določbo in izreklo, da je tudi po ZIKS treba vrniti premoženje tistemu, ki mu je bilo neutemeljeno zaplenjeno, in ga po njegovi smrti vrniti v njegovo zapuščino, vprašanje dedovanja pa ni stvar tega postopka.
podlage odškodninske odgovornosti - pojem nedopustnega ravnanja ali škodljivega dejstva - odločba upravnega organa - zastaranje pregona - devizni prekršek
Zastaranje pregona je predvideno v zakonu, zato ni nedopustno ravnanje. Potek zastaralnega roka je dogodek, ki je imel za tožnika ugodne posledice, saj mu je bil vrnjen odvzeti denar. Zato je pravilna utemeljitev sodbe, da zastaranje pregona ni nedopustno ravnanje