ZDSS člen 23, 24, 24/1, 24/1-2, 24/1-3. ZDR (1990) člen 23, 100, 100/1, 100/1-3. SKPG člen 12.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - postopek v individualnih delovnih sporih - postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti delavca - presoja zakonitosti dokončne odločbe, izdane v predhodnem postopku
V 1. odstavku 23. člena ZDSS je določeno, da delavec, ki uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločbo delodajalca glede njegovih pravic, obveznosti in odgovornosti, ni dolžan postaviti določenega zahtevka, oziroma če ga postavi, sodišče nanj ni vezano. To pa ne pomeni, da sodišče z ugotavljanjem dejanskega stanja, ki ni bilo predmet predsodnega postopka, odloča (namesto delodajalca) o pravici, obveznosti in odgovornosti delavca, razen v primeru, ki ga zakon posebej določa (2. točka 1. odstavka in 3. odstavek 24. člena ZDSS). Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ne da bi bil izveden postopek ugotavljanja njegovega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, pomeni neposredno uporabo splošne in abstraktne norme iz 23. člena ZDR. Če v predsodnem postopku ni bila ugotovljena konkretna nezmožnost delavca, je odločitev delodajalca nezakonita.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - absolutna bistvena kršitev pravil disciplinskega postopka
Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov zaključilo, da revidentka tožniku v disciplinskem postopku ni dala možnosti, da se izjavi, ni mu omogočila pravice do predložitve dokazov in ni mu omogočila, da bi lahko primerno izpodbijal nasprotne dokaze. To je v nasprotju z načeli poštenega obravnavanja ko ima za posledico nezakonitost sklepov disciplinskih organov.
odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - denarna odškodnina - tek zamudnih obresti - strah
Odškodnina za nepremoženjsko škodo je v primeru spora kot denarna obveznost določena šele s sodbo. Šele od tedaj dalje lahko tečejo zamudne obresti. V primerih ponovnega sojenja o odškodnini za nepremoženjsko škodo, bi v določenih primerih sicer lahko bil utemeljen zahtevek za priznanje zamudnih obresti že od prve sodbe dalje (tako na primer sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 419/98 z dne 31.3.1999, Zbirka odločb Civilnega oddelka Vrhovnega sodišča 1999, str. 178 do 181). Vendar v obravnavani zadevi ne gre za tak primer. V ponovljenem postopku je že tožnica sama zahtevek za negmotno škodo zvišala zaradi poteka časa od poškodb oziroma vložitve tožbe ter za upoštevanje spremenjenih razmer.
Strah je posebna oblika pravno priznane škode, za katero sme sodišče odmeriti odškodnino, če ugotovi tak poseg v duševno ravnovesje oškodovanca, da je bilo to bistveno porušeno in posledično terja denarno nadomestilo za njegovo duševno trpljenje. Strah mora biti intenziven, načeloma mora trajati dalj časa. Sekundarni strah, ali strah za izid zdravljenja se kot zaskrbljenost praviloma pojavi pri vsakem poškodovancu. Kot podlaga za odmero odškodnine pa bi morala biti izkazana do takšne mere, da presega doživljanje zaskrbljenosti povprečne stopnje.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - ocenjevanje delovne uspešnosti - odločanje ocenjevalne komisije
Posvetovanje članov ocenjevalne komisije pomeni izmenjavo njihovih mnenj, glasovanje pa izražanje mnenja posameznega člana tako, da je to zaznavno drugim članom komisije. Ocenjevalni postopek ni kršen, če posvetovanje in glasovanje ni bilo opravljeno zmotno.