Pri denarnih terjatvah z devizno klavzulo je dogovarjanje pogodbenikov o višini obrestne mere zamudnih obresti prosto, kar je v skladu z 10. členom ZOR o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, saj tega vprašanja za take terjatve ne ureja noben predpis, torej tudi prisilni ne. Pravilni so tudi razlogi obeh sodišč, da ne gre za dogovor, ki bi nasprotoval morali.
Za ugotovitev ničnosti dololočenega pogodbenega določila morata biti kumulativno podana objektivni in subjektivni element iz 141. člena ZDR.
Izbrisna pobotnica, izdana na podlagi fiktivne pogodbe, nima pravnega učinka. Zato je odpadla podlaga za izbris zavarovanja toženčeve terjatve iz prve posojilne pogodbe.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - dolžnost preživljanja otrok - višina preživnine - možnosti staršev - potrebe otrok
Odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, saj preživnine spadajo med privilegirane terjatve (197. člen ZIZ). Omenjena okoliščina, češ da tožnica in hčeri stanujejo v skupni stanovanjski hiši, pa je predmet delitve skupnega premoženja in morebitnih obligacijskih terjatev, ne pa določitve višine preživnine.
povrnitev škode - odgovornost upravljalca plaže - padec pod tušem
Odgovornost toženk za tak škodni dogodek kot se je pripetil tožnici, bi bila lahko glede na njene trditve o pomanjkljivostih tlaka pod tušem, če bi se potrdile, le krivdna, saj bi šlo za odvrnljive pomanjkljivosti (ter po sodni praksi ne bil šlo za objektivno odgovornost, ker uporaba tuša s protidrsno obdelavo tlaka pod njem na plaži ne bi mogla predstavljati večje nevarnosti).
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 201, 201/1-3, 202, 202/2, 420, 420/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi - umor - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženec je utemeljeno osumljen poskusa umora. S kaznivimi dejanji te vrste se v kar največji meri ogroža varnost ljudi oziroma njihovo življenje in zato pri takšnih kaznivih dejanjih zadostuje za odreditev pripora nižja stopnja verjetnosti ponovitve kaznivih dejanj kot v primerih, ko varnost ljudi ni tako hudo ogrožena.
izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveljavitev izročilne pogodbe - preklic izročitve
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno ocenili, da vsebuje sporna pogodba največ elementov izročilne pogodbe in sta razvezo pogodbe utemeljili z razlogi, ki so navedeni v 115. členu ZD. Pri tem nista navajali razlogov iz prvega odstavka tega člena, kot meni tožena stranka, temveč sta se (vsaj opisno) opirali na drugi in tretji odstavek 115. člena ZD, ki omogočata razveljavitev izročilne pogodbe, če prevzemnik ne izvršuje dogovorjenih določil o preživljanju ali plačilu dolgov ter v drugih primerih neizpolnitve bremen, če gre za bremena, ki so pomembna za izročitelja, in druge okoliščine primera.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA
VS06828
ZOR člen 210, 210/2, 211, 1004, 1004/1.ZLS člen 19, 19c/4.
krajevna skupnost kot upnik - subsidiarno poroštvo - občina kot zakoniti porok za obveznosti krajevne skupnosti
Pravno pravilo, da se od subsidiarnega poroka sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pismeni zahtevi (prvi odstavek 1004. člena ZOR), ne narekuje razlage, da upnik lahko vloži tožbo proti poroku šele potem, ko je bila obveznost glavnemu dolžniku že naložena s sodbo, pa je kljub temu ni izpolnil. Od trenutka, ko je nastopila subsidiarna obveznost subsidiarnega poroka, ima upnik izbiro: tožiti samo glavnega dolžnika ali samo poroka ali oba - v tem zadnjem primeru seveda kot solidarna dolžnika. Tudi v primeru, ko je treba prvi odstavek 1004. člena ZOR uporabiti za občino kot zakonitega subsidiarnega poroka za obveznosti krajevne skupnosti, ki je pravna oseba (četrti odstavek 19.c člena ZLS), ni razlogov za drugačen odgovor na vprašanje, kdaj pridobi upnik krajevne skupnosti tožbeno pravico proti občini.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Samo na podlagi teže očitanega kaznivega dejanja ni mogoče sprejeti sklepa o ponovitveni nevarnosti. To je mogoče storiti šele, ko tudi osebnost obdolženca, okolje in razmere, v katerih živi, in njegovo dosedanje življenje omogočajo zanesljiv in konkretiziran sklep o obstoju realne nevarnosti, da bo na prostosti ponovil istovrstno kaznivo dejanje.
povrnitev škode - neupravičena obsodba - dachauski proces - svojci žrtve neopravičene obsodbe - posredni oškodovanci - premoženjska škoda - izguba plače - nepremoženjska škoda - duševne bolečine zaradi smrti moža in očeta - višina denarne odškodnine
Pravna podlaga za različne oblike odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo svojcev v povojnem procesu neopravičeno obsojenega in ubitega svojca je glede na datum izdaje prvostopenjske sodbe v določbah ZOR. Le glede dela odškodninskega zahtevka je neposredna podlaga v 541. členu ZKP (1994), in sicer glede tistega dela v katerem tožnici kot dedinji neopravičeno obsojenega terjana plačilo njegove plače za čas od aretacije do njegove smrti, kar uveljavljata kot podrejeno pravno podlago. Primarno uveljavljana pravna podlaga v tej zadevi ne pride v poštev. Določba 194. člena ZOR ne utemeljuje njunega zahtevka za plačilo plače od smrti dalje, ker se po njej prisoja odškodnina v obliki denarne rente, in sicer za sedanje in bodoče preživljanje, ne pa za daljše obdobje za nazaj (od 1951 do 1978). Tožnici sta izrecno izjavili, da ne uveljavljata revizijskega zahtevka.
Presoja pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti neopravičeno obsojenega in ubitega moža oziroma očeta.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367, 367/1, 374, 374/2, 377.
pooblaščenci - zastopanje strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Toženec, ki je v navedeni pravdni zadevi najprej vložil revizijo sam, ni ne med postopkom na prvi in drugi stopnji, ne ob vložitvi revizije zatrjeval ali predložil dokaza o tem, da ima opravljen pravniški državni izpit. Takšna revizija, ki jo je vložil toženec sam, ki te pravice nima, pa ni dovoljena.
Po sicer nepotrebnem pozivu sodišča prve stopnje tožencu, da vlogo ustrezno dopolni (po 374. členu sodnik prve stopnje revizijo, ki jo vloži nekdo, ki nima te pravice, zavrže), je nato toženec vložil revizijo še po pooblaščenki, ta revizijska vloga pa je prepozna.
odškodninska odgovornost delodajalca - povrnitev negmotne škode - nesreča pri delu - nevarna stvar - deljena odgovornost
Do nesreče tožnika je prišlo pri delu na stroju, ki je nevarna stvar ter z obdelovanci in na način, ki je pomenil večjo nevarnost za nastanek poškodb. Poleg tega pa je sodišče ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost tožene stranke za nesrečo, ker ni bilo poskrbljeno za varno delo v skladu s predpisi o varstvu pri delu. Tožnik ni imel opravljenega predpisanega preizkusa znanja iz varstva pri delu, zato pri takem stroju dela ne bi smel opravljati samostojno ter brez nadzora in ustrezne usposobljenosti za delo. Sodišče ni ugotovilo, da bi do nesreče prišlo zaradi trenutne nepazljivosti tožnika (ker je pogledal od stroja v trenutku nameščanja obdelovanca). Neposredni vzrok za nesrečo je bil predolgo in neustrezno nameščanje obdelovanca pod stiskalnico. Pravilna je zato odločitev obeh nižjih sodišč, da tožniku ni mogoče očitati sokrivde na podlagi tretjega odstavka 177. člena ZOR. To bi bilo tožniku mogoče očitati šele, če bi tožena stranka pred tem sama poskrbela, da bi bil tožnik vsaj ustrezno seznanjen z varnim načinom opravljanja (po ugotovitvah sodišča zahtevnejšega) dela in da bi bilo zagotovljeno učinkovito nadzorstvo. Odgovornost za nesrečo nosi v celoti tožena stranka sama na podlagi objektivne in tudi krivdne odgovornosti.
Hujša kršitev delovnih obveznosti, ki ima znake kaznivega dejanja je podana, če so dokazani znaki kaznivega dejanja, ki ga obsega opis naveden v zahtevi za začetek disciplinskega postopka in v izreku sklepov disciplinskih organov. Takšna kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja goljufije po 217. členu KZ, je podana tedaj, če so dokazani vsi bistveni znaki navedenega kaznivega dejanja (namen pridobitve protipravne premoženjske koristi, lažno prikazovanje dejanskih okoliščin, zmota delodajalca - tožene stranke, dejanje - nakazilo posojila v škodo delodajalca).
Ugotavljanje drugega razloga in prenehanja delovnega razmerja na njegovi podlagi pomeni, da ni istovetnosti (identitete) med tožbenim zahtevkom (o katerem je bilo pravnomočno odločeno) in zahtevkom, ki je bil predmet obnove postopka. V obnovi postopka zatrjevana nova dejstva zato ne predstavljajo obnovitvenega razloga po določbi 10. točke 394. člena ZPP.
Za odločanje o tožbenem zahtevku občine za vračilo zneskov, ki jih je plačevala namesto tistega, ki je bil dolžan preživljati oskrbovanca v domu starejših, je pristojno redno sodišče.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 25, 26.ZUstS člen 45, 45/2.
razvrstitev v plačilni razred - ocena izpolnjevanja pogojev - odločba Ustavnega sodišča RS - odprava določbe podzakonskega akta
Odločilno za sporno oceno je bilo dejstvo, da je lahko izredno napredovalo le omejeno število zaposlenih. In to ne glede na dejansko oceno po posameznih kriterijih, temveč s pavšalno določeno mejo v odstotku. Taka ureditev v Pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 41/94, 49/95 in 66/96) pa je bila v neskladju z Ustavo in zakonom, zaradi česar jo je Ustavno sodišče z odločbo št.
U-I-91/97 z dne 1.2.2001 ne samo razveljavilo, temveč odpravilo. Po drugem odstavku 45. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) Ustavno sodišče izpodbijani podzakonski predpis odpravi, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti škodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. Odprava učinkuje za nazaj. Odločba Ustavnega sodišča je bila objavljena v Uradnem listu št. 19/2001 dne 16.3.2001, torej pred odločanjem sodišča druge stopnje o pritožbi.
delovno razmerje pri delodajalcu - disciplinska odgovornost - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski ukrep - hujša kršitev delovne obveznosti
Disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče za vse določene hujše kršitve delovnih obveznosti, če je bilo s storitvijo ali opustitvijo dejanja ogroženo življenje in zdravje delavcev ali drugih delovnih ljudi, povzročena ali bi lahko bila povzročena večja škoda, ogrožen ali bi lahko bil bistveno moten delovni proces ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje delodajalca. Gre za alternativne možnosti, saj vsaka od njih, če se jo v postopku ugotovi, omogoča izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Ker je bilo v disciplinskem postopku pri delodajalcu ugotovljeno, da je zaradi ravnanja revidenta toženi stranki nastala škoda in da je prišlo do motnje v delovnem procesu, je bil izrek najstrožje disciplinske kazni v skladu z veljavnimi predpisi.
ZTPDR člen 8, 8/1, 75, 75/2, 75/2-5. ZDSS člen 24, 24/1-1.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov, pomembnih za opravljanje dela
Delavcu ni mogoče očitati, da je zamolčal podatke o svojem zdravstvenem stanju, če v času sklepanja delovnega razmerja tudi sam še ni vedel za kasneje ugotovljeno bolezen.
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2. ZTPDR člen 75, 75/1, 75/1-2.
delovno razmerje pri delodajalcu - sporazumno prenehanje delovnega razmerja - obličnost
Pogoj za veljavnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja je z zakonom predpisana posebna obličnost. To pomeni, da je način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR strogo formalen akt, ki ima pravni učinek samo tedaj, če ustreza vsebini te norme. V njem mora biti izražena resna in svobodna volja delavca, da mu preneha delovno razmerje pri delodajalcu, delodajalec pa s tako izraženo voljo soglaša.
spor o pristojnost - dediči - prejemki iz naslova delovnega razmerja zapustnika
V primeru, ko dediči uveljavljajo plačilo neizplačanih prejemkov od zapustnikovega delodajalca, ne gre za individualni delovni spor po zakonu o delovnih in socialnih sodiščih.