ZIKS člen 145, 145/1. ZIKS-G člen 1.ZD člen 221, 221/1.ZNP člen 19.ZDen člen 92.
načelno pravno mnenje - vrnitev zaplenjenega premoženja - povojni procesi - zakonska analogija - smrt upravičenca do vračila premoženja - dednopravni zahtevki po izdaji sklepa o dedovanju - vrnitev premoženja v zapuščinsko maso
Ugotovljena dejstva in druge konkretne okoliščine obravnavane zadeve (predvsem vzporedni tek zapuščinskega postopka po pokojnem obsojencu z zapleti zaradi konkurence oporočnega in zakonitega dedovanja, pa iz predlagateljevih vlog razvidna okoliščina, da je bil del zaplenjenega premoženja vrnjen v že končanih upravnih denacionalizacijskih postopkih) nikakor ne narekujejo ocene, da je izpodbijana vrnitev dela zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu, torej v njegovo zapuščino, rezultat zmotne uporabe prvega odstavka 145. člena ZIKS.
dovoljenost revizije - terjatve v tuji valuti - valutna klavzula - opredelitev vrednosti spornega predmeta pri deviznih terjatvah - zavrženje revizije
V primerih, kadar je postavljen zahtevek na plačilo deviznih sredstev v tolarski vrednosti, se določa vrednost spornega predmeta po deviznem tečaju na dan vložitve tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - znanstvo sodnikov pristojnega sodišča in stranke
Razlogi morajo biti namreč tehtne narave, tako da delegacijo drugega sodišča objektivno utemeljujejo. Zatrjevano osebno znanstvo sodnikov z eno od pravdnih strank pa samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga v smislu 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da na manjših sodiščih sodnik v pretežni meri dela le na nekaterih pravnih področjih, na drugih pa manj zato, ker zadeve s tega področja praviloma v pretežni meri obravnava drug sodnik, zato v primeru, ko pride do izločitve sodnika, ki v pretežni meri obravnava zadeve s tega pravnega področja, ne more biti razlog za delegacijo pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP.
dovoljenost revizije - pooblaščenci - zastopanje po odvetniku v postopku z revizijo - prehodne in končne določbe ZPP
Revizijsko sodišče je upoštevalo kot datum vložitve tožbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom pravnomočno zavržena, datum vložitve prve navedene vloge, torej 3.6.1999 - čeprav je v izreku obravnavanega sklepa prve stopnje naveden datum 28.12.1999. Glede na to revizijsko sodišče ni uporabilo (prvi odstavek 499. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99) določbe tretjega odstavka 86. člena ZPP, ki določa obvezno odvetniško zastopanje v postopku z revizijo.
Splošni pogoji Zavarovalnice Triglav za zavarovanje avtomobilskega kaska AK 92/XI, člen 10, 10/1-2d, 10/2-3, 24, 24/1-3, 24/2. ZTVCP člen 209. ZOR člen 142, 902, 902/3.
zahteva za varstvo zakonitosti - povrnitev zavarovalnine - kasko zavarovanje - izguba zavarovalnih pravic - domneva alkoholiziranosti voznika - pogodbeno pravo
Če ima voznik kasko zavarovanega vozila po prometni nesreči možnost obvestiti policijo o njej, pa tega ne stori, pomeni, da se je s tem izmaknil možnosti ugotavljanja alkoholiziranosti.
ZPP člen 367, 367/2, 371, 377.ZOR člen 186, 200, 203.
nepopolna revizija - opredelitev vrednosti v reviziji izpodbijanega dela drugostopenjske odločbe - zavrženje revizije - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - poklicna bolezen - azbestoza - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - začetek teka zamudnih obresti
Ker revizijsko sodišče nima zakonskega pooblastila za presojo celotne odločitve, je revizija, v kateri ni navedena vrednost izpodbijanega dela drugostopne sodbe nepopolna revizija. Sodišče je zato nepopolno revizijo tožene stranke zavrglo (377. člen ZPP).
ZZZDR člen 78, 78/3, 80, 106, 106/2, 116, 116/1, 119.ZPP člen 18, 18/2. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1, 1-3.URS člen 54.
sodna pristojnost - razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - roditeljska pravica - pravice in dolžnosti staršev - pravica do osebnih stikov - pristojnost za odločanje o omejitvi osebnih stikov
O odvzemu ali omejitvi pravice staršev do stikov z otrokom ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze staršev odloča sodišče (tretji odstavek 78. člena in 80. člen ZZZDR). Sodišče je pristojno za izdajo odločbe tudi v tistih primerih, ko na novo uredi vprašanje stikov, o katerih je ob razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze že odločilo. V vseh drugih primerih ločitve otroka od staršev pa je za odločanje o stikih pristojen center za socialno delo (106. člen ZZZDR).
Pravna oseba (zastavljalnica), ki se ukvarja z odobravanjem posojil, mora glede obresti spoštovati merila, ki veljajo na tem področju. Vežejo jo enaka moralna načela, kot vsako finančno organizacijo, ki se ukvarja s posojanjem denarja. Zato je treba ugotoviti, ali in za koliko 5-odstotne mesečne pogodbene obresti z določilom o obrestovanju celega zneska za vse posojilno obdobje, ne glede na vračila, presegajo obresti, po katerih so v obravnavanem obdobju odobravala posojila banke.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 158, 173. ZTPDR člen 73.
odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - odgovornost delodajalca - krivdna in objektivna odgovornost - trditveno in dokazno breme
Uporaba kladiva je opravilo, katerega nevarnost je običajna in znana. Zato uporaba kladiva v takih okoliščinah, kot so bile ugotovljene v tem primeru, ne more pomeniti posebne nevarnosti.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zaslišanje strank
Disciplinska obravnava brez zaslišanja delavca ni dovoljena (zakonita) samo zaradi možnega zastaranja zadeve (zaključek sodišča prve stopnje), ampak bi bilo treba ugotoviti, da delavec vabila na disciplinsko obravnavo ni upošteval brez opravičenih razlogov.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pravnomočna sodba
Ustava v 23. členu zagotavlja pravico do sodnega varstva, s čimer je praviloma zagotovljena vsebinska, meritorna odločitev o tožbenem zahtevku. Za zakonom pa so lahko določene procesne predpostavke, to je okoliščine, ki morajo oziroma ne smejo biti podane, da sodišče v sporu meritorno odloči. Med take spada tudi okoliščina, da je bilo o tožbenem zahtevku že pravnomočno odločeno (drugi odstavek 319.
ZTPDR člen 67, 67/3. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4, 9, 9/2.ZPP člen 339, 339/2-10, 347, 355, 358, 358-4.
zastaranje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - odločba sodišča druge stopnje - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - disciplinski postopek - delovno razmerje pri delodajalcu
V izreku sklepa disciplinske komisije, ki je ugotovila hujšo kršitev delovnih obveznosti, mora biti dejanje, ki je očitano delavcu, opisano v dejanskem smislu, mora biti časovno opredeljeno, v njem pa mora biti - če je to pomembno za odločitev - navedena tudi škoda, ki je nastala delodajalcu. Le tako je mogoče uporabiti določbe o zastaranju (67. člen ZTPDR) in ugotoviti, ali je podan resen razlog za prenehanje delovnega razmerja (4. člen Konvencije MOD št. 58).
Pri ugotavljanju, ali je zastaralo vodenje disciplinskega postopka, lahko sodišče druge stopnje svojo odločitev opre le na tiste (listinske) dokaze, ki jih je kot dejansko podlago za odločitev uporabilo sodišče prve stopnje.
Kršene so bile določbe 347., 355. in 4. točke 358. člena ZPP, če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo, da je bilo na prvi stopnji dejansko stanje pravilno ugotovljeno, nato pa je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v nasprotju z dokaznimi zaključki sodbe sodišča prve stopnje, ne da bi za to navedlo dejansko podlago.
delovno razmerje pri delodajalcu - obstoj delovnega razmerja - prenehanje z delom - pravica do vrnitve na delovno mesto
Zakon obravnava institut prenehanje z delom in pravico do vrnitve na delovno mesto. Pravica do vrnitve je brezpogojna, kar pomeni, da ni odvisna niti od dejanskega nastopa dela niti od delavčeve zdravstvene zmožnosti. Pravice iz zdravstvenega zavarovanja v bistvu niso samostojne pravice, ampak so praviloma vezane na delovno razmerje, zato tožena stranka nima prav, ko navaja, da bi pravice, ki jih je tožniku prisodilo sodišče v izpodbijani sodbi lahko uveljavljal na drugih naslovih.
ZDSS člen 23, 23/1. ZTPDR člen 17, 17/2, 83. ZDR (1990) člen 106, 106/2.ZPP člen 339, 339/1, 339/2-14.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sodni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - nezakonita razporeditev - presoja zakonitosti dokončne odločbe
Ker se v vsakem sporu odloča o pravnih razmerjih (nastalih, obstoječih ali bodočih) med strankama, mora biti s sodbo o teh razmerjih jasno odločeno. Sodba, ki teh pogojev ne izpolnjuje in s katero ni odločeno o pravicah, obveznostih in pravnih razmerjih strank delovnega razmerja, ni razumljiva in se ne da preizkusiti.
plača - zaposleni v občinski upravi - sekretar občinskega sveta
Za odločanje o pravicah in obveznostih zaposlenih v občinski upravi je pristojen župan kot njen predstojnik. Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Tudi za sekretarja občinskega sveta, ki ga sicer imenuje občinski svet sam, veljajo v primeru sklenitve delovnega razmerja v občinski upravi isti predpisi in iste pristojnosti župana.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela
Vsekakor treba upoštevati običajna pravila delodajalca in potrebe delovnega procesa. Te so bile glede na izvedene dokaze take, da so zahtevale sprotno uskladitev rokov še tik pred koriščenjem dopustov, kar pomeni, da nastop dopusta brez dogovora in izrecne odobritve šefa (glede na prakso) ni bil dopusten. Odsotnost brez odobritve zato pomeni neupravičeno odsotnost z dela, to pa zadošča za uporabo določil 5. ali 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR oziroma za prenehanje delovnega razmerja.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - trajno prenehanje potreb po delu delavca
Na dan prenehanja delovnega razmerja zaradi neupravičene odsotnosti z dela vpliva le dejanska vrnitev delavca na delo, s katero izkaže svojo pripravljenost do dela do dokončne odločitve o njegovi odsotnosti. Zgolj kot želja po vrnitvi na delo je upoštevna v primeru, če delavec pride na delo in želi delati, pa mu delodajalec tega ne dovoli, kljub nedokončnosti sklepa. Uveljavljanje reintegracijskega zahtevka v sodnem sporu pa samo po sebi ne kaže na željo po delu, saj gre za zahtevek, ki je odvisen od (temelji na) odločitve o temeljnem zahtevku za ugotovitev nazakonitosti prenehanja delovnega razmerja. V konkretnem primeru pa je taka razlaga reintegracijskega zahtevka še toliko manj sprejemljiva, ker je bila jasno izražena želja tožnice ravno nasprotna - ostati doma zaradi varstva otroka.
Ker sta tožnika v zahtevi za izdajo začasne odredbe navajala in dokazovala le škodljive posledice, ki bi lahko nastale za rejenko in nista izkazala dejstev in okoliščin, s katerimi bi izkazala težko popravljivo škodo, ki bi nastala njima, ni pogojev za izdajo začasne odredbe.