Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, iz zatrjevanih dejstev ni razvidno, kako bi lahko bila izjalovitev posla toženkine hčerinske družbe v vzročni zvezi z zatrjevano škodo toženke (stroški investicij v izobraževanje lastnih kadrov, stroški sestave ponudbe in izgubljenim dobičkom). Na tem mestu revizijsko sodišče še dodaja, da obstoj pogodbe in sklicevanje nanjo ne moreta nadomestiti potrebnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev o relevantni vzročni zvezi. Zatrjevanja pravno pomembnih dejstev namreč ni mogoče nadomestiti s predlaganjem dokazov.
Ker glede na pravilen zaključek nižjega sodišča, tožnikovo delo na vrtu ni bilo kontraindicirano in ni predstavljalo kršenja zdravnikovih navodil to pomeni, da ni bil dokazan utemeljen razlog na stranki tožnika, ki bi opravičevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določi 6. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.
Tako kot je zapisana, daje pogodba (sklenjena za čas, dokler je tožnik imenovan za direktorja, 1. člen pogodbe) tožniku pravico do plače še dvanajst mesecev potem, ko mu zaradi oziroma z razrešitvijo preneha tudi delovno razmerje. Pogodba pri tem ne izključuje nobenega razloga prenehanja, tudi izjave tožnika za kaj takega ne. Pogodba daje tožniku pravico do plače za "naslednjih 12 mesecev, ko ni več na delu", torej sta bistvena datum prenehanja delovnega razmerja in trenutek razrešitve, ne pa datumi sprejetih sklepov. (...) Ustanovitelj tožene stranke je sklep o razrešitvi tožnika sprejel 24. 12. 1996, vendar je že v sklepu samem jasno zapisano, da razrešitev učinkuje šele z dnem vpisa (v sodni register) novega direktorja. Tožnik je bil torej razrešen z dnem vpisa novega direktorja v sodni register (sklep o tem je registrsko sodišče izdalo 31. 1. 1997), delovno razmerje pa mu je prenehalo 27. 1. 1997 in ni bilo sporno, da je tožnik do tega dne tudi dejansko opravljal funkcijo direktorja. Ugotovljeno dejansko stanje zato sodišču ni dajalo podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka zato, ker da tožniku delovno razmerje ni prenehalo sočasno z razrešitvijo oziroma ker mu je prenehalo po njegovi volji. Razrešen je bil (formalno in dejansko) z dnem vpisa spremembe zastopnika v sodni register in sočasno mu je prenehalo tudi delovno razmerje.
pisno opozorilo pred odpovedjo - ugotovitvena tožba - pravica do sodnega varstva - revizijski razlogi
Ker gre v obravnavani zadevi za procesno odločitev, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo. Revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne more in ne sme preizkušati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VS40872
ZISDU-1 člen 24.ZTVP-1 člen 324, 324/2.ZPP člen 81, 81/5.
družbe za upravljanje - nadzor nad poslovanjem - ukrepi Agencije - odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava - prenehanje družbe zaradi izbrisa iz sodnega registra - pravni interes za tožbo - poseg v pravice in neposredne, na zakon oprte koristi - nepopolna vloga - pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti - zavrženje tožbe
Tožnica je bila izbrisana iz sodnega registra in je s tem prenehala obstajati. Zaradi tega ne more biti več stranka v postopku sodnega varstva, te pomanjkljivosti, ki onemogoča nadaljnji postopek s tožnico, pa ni mogoče odpraviti. Zato je treba njeno tožbo zavreči. Rezultat odločb, ki ju izpodbija tožnik, je bil odvzem dovoljenja za opravljanje člana uprave tožnice. Ker je bila tožnica izbrisana iz sodnega registra, tožnik tudi ob morebitnem uspehu s tožbo ne bi mogel doseči cilja, ki ga zasleduje, to je ostati član uprave tožnice. Agencija za trg vrednostnih papirjev v vsakem posamičnem primeru ocenjuje, ali oseba, ki zaprosi za dovoljenje, izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje; morebiten odvzem dovoljenja v eni družbi sam po sebi še ne more biti ovira za izdajo novega dovoljenja. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da izpodbijani odločbi očitno ne posegata v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Zato je tudi njegovo tožbo zavrglo.
Sodna poravnava v kolektivnem delovnem sporu, v katerem tožnik ni sodeloval, ne posega v tožnikove pravice, kolikor te presegajo pravice, priznane s takšno sodno poravnavo. Zato ni podan njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti takšne poravnave.
vodenje gospodarske družbe - nezakonitost razrešitve in odškodnina
Revizija zmotno meni, da je vodenje gospodarske družbe podrejeno sklepom nadzornega sveta. Nadzorni svet ne vodi poslov družbe in jih celo ne sme voditi, njegova naloga je nadzorovanje vodenja poslov (prvi odstavek 274. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD -
Uradni list RS, št. 30/93 in nadalj.) ali pa dajanje soglasja za opravo nekaterih poslov (četrti odstavek 274. člena ZGD). ZGD določa, da delniško družbo vodi uprava v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost (prvi odstavek 246. člena ZGD). Taka določba ni samo določba 5. točke statuta tožene stranke. Tožena stranka je, kot pravilno ugotavlja sodišče v izpodbijani sodbi, tožniku še pred odpoklicem nezakonito odvzela vodenje podjetja, zato je bil ta upravičen zaščiti svoje interese. Te je zaščitil tudi s tem, da je zahteval, da se inventura ne opravi brez prisotnosti njegovega pooblaščenca. Zato niso bili podani zakoniti razlogi za odpoklic tožnika, še posebej zato, ker kot ugotavlja sodišče v izpodbijani sodbi, iz poročila z dne 30.10.1997 izhaja, da kasneje imenovana inventurna komisija pri delu ni imela težav, iz poročila pa ne izhaja, da bi bile ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju tožene stranke. Zato je pravilen zaključek sodišča, da je bil tožnik razrešen s funkcije direktorja (odpoklican) brez utemeljenega razloga.
izločitev sodnika - sodelovanje v postopku na prvi in drugi stopnji - obrestovanje kapitaliziranih obresti
Revidentka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 2. točki drugega odstavka 354. člena ZPP/77. Do nje bi glede na 5. točko 71. člena ZPP/77 prišlo, če bi sodnica, ki je sodelovala v pritožbenem senatu, v isti zadevi sodelovala pri izdaji odločbe nižjega sodišča (drugače je sedaj predpisano v 5. točki 70. člena ZPP, po kateri mora do izločitve priti, če je sodnik v isti zadevi sodeloval v postopku - torej ne le pri izdaji odločbe - pred nižjim sodiščem). To pa se ni zgodilo. Sodnica je res nekaj časa vodila postopek na prvi stopnji, vendar ni sodelovala pri izdaji odločbe prve stopnje, ki jo je izdala druga sodnica.
ZOR v drugem odstavku 279. člena določa, da je od neplačanih obresti mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Zahtevek za plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti je bil v obravnavanem primeru pri sodišču vložen z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, zato je za zamudne obresti od neplačanih obresti za obdobje pred tem dnevom neutemeljen.
razporeditev na delovno mesto - varstvo pravic - pooblaščenec - vročanje pisanj - preklic pooblastila
Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). S tem se šteje, kot da je pisanje zakonito vročeno stranki sami. Stranka lahko kadarkoli prekliče pooblastilo, vendar mora preklic naznaniti sodišču bodisi pisno ali ustno na zapisnik. Za nasprotno stranko preklic velja šele od trenutka, ko se ji naznani.
revizijski razlogi - obseg preizkusa pravnomočne sodbe - delovno razmerje za določen čas
Ker glede dejanskih zaključkov sodišča revident ni določno uveljavljal revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka v tej smeri sodišče izpodbijane sodbe ni moglo preizkušati in je bilo vezano na dejanske ugotovitve.
krivdni razlogi - utemeljen razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisno opozorilo - resen razlog - kršitev obveznosti iz varstva pri delu
I. Glede pisnega opozorila na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovitve kršitve ZDR razen pisne oblike ne določa nobenih drugih formalnih pogojev. II. Pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi se mora sodišče opredeliti do obstoja odpovednih razlogov, kot so ti opredeljeni v ZDR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS40821
ZPP člen 70, 70-1, 70-2, 339, 339/2-2. ZPPSL člen 146.
izločitev sodnika - plačilo kupnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - prodaja stečajnega dolžnika - sodelovanje sodnika v stečajnem postopku in pravdnem postopku na prvi stopnji
Če je bil sodnik, ki je sodil v pravdnem postopku na prvi stopnji, tudi stečajni sodnik v stečajnem postopku, v katerem je bilo na javni dražbi (ki naj bi jo tudi vodil) prodano premoženje, o katerega delitvi teče ta pravda, to ni razlog za njegovo izločitev po 5. točki 70. člena ZPP. To dejstvo samo po sebi tudi še ni okoliščina, ki bi lahko vzbudila dvom s njegovo nepristranskost. Kakih drugih okoliščin, iz katerih bi lahko to izhajalo, tožena stranka v reviziji ni navedla. Zato tudi razloga za izločitev sodnika po 6. točki 70. člena ZPP ni.
pasivna legitimacija - udeležba - zakonitost volitev članov sveta delavcev - svet delavcev
Revizijsko sodišče soglaša s stališčem nižjih sodišč, da je v kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi volitev ali odpoklica članov sveta delavcev iz prvega odstavka 52. člena ZDSS-1 lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi 19. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 in kasnejše spremembe) odgovorna za zakonito izvedbo volitev.
Odpravnina je ena od pravic, katere višina je odvisna od delovne dobe. Ker je bilo ugotovljeno, da je bila gospodarska družba pri kateri je bil tožnik zaposlen do 7.5.1991, kapitalsko povezana z večinskim deležem z gospodarsko družbo, pri kateri se je neposredno po prenehanju delovnega razmerja dne 8.5.1991 zaposlil tožnik, to pomeni, da je bilo treba tožniku ob prenehanju delovnega razmerja, ko mu je to kot trajno presežnemu delavcu prenehalo 25.7.1999, pri uveljavljanju pravice do odpravnine šteti tudi delovno dobo pri delodajalcu, ki je bil s pravnim prednikom novega delodajalca kapitalsko povezan.
posojilna pogodba - vračilo posojila - izpolnitev s subrogacijo - prehod terjatve - načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - pogodbena ureditev razmerij med tremi subjekti - izročitev posojenega denarja
Stranki sta s posojilno pogodbo uredili razmerja med tremi subjekti. Toženka je zaradi tožnikovega plačila njene obveznosti iz kupne pogodbe sedaj dolgovala tožniku plačilo manjkajoče kupnine, tožnik pa je imel obveznost izročitve denarja toženki iz posojilne pogodbe.
Izročitve posojilnega denarja ni bilo, saj je bila s tem zneskom pokrita toženkina obveznost iz prodajne pogodbe. Tako je ostala le še toženkina obveznost iz posojilne pogodbe, torej obveznost vrnitve posojila.
Revizija utemeljeno opozarja, da predstavljajo posamezni deli bivših parcel št. 182 in 931, ki so vključeni v parcele 1289 in 1290 ter v parcele 932, 1354 in 930, le dele teh (novih) parcel, ne pa te parcele v celoti. Zato bi bilo treba najprej ugotoviti celotne površine parcel, katerih deli predstavljajo dele bivših parcel 182 in 931. Šele nato je mogoč izračun višine deležev, s katerimi bi se vzpostavila solastnina.
Če je tožnica predlagala obročno poravnavo zapadlih neplačanih obveznosti in je za to izpolnjevala zakonske pogoje, je organ odločil zakonito, če je njenemu predlogu ugodil.