KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23039
URS člen 29, 29/1-3.ZKP člen 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 364, 364/7, 364/8, 155, 18, 18/2, 343, 343/2, 420, 420/2, 421, 421/3, 423, 423/2.KZ člen 212, 47, 25, 27, 27/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - glavna obravnava - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - nedovoljeni dokazi - prikriti preiskovalni ukrepi - izzvana kriminalna dejavnost - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - velika tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - sostorilstvo - pomoč zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - rok za vložitev dopolnitve zahteve
Navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi ni obvezna v smislu določb 3. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
Obdolženec je lahko v istem kazenskem postopku zaslišan kot priča glede dejanj, ki niso njegova kazniva dejanja.
Ker niti v zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnjeno, kateri deli prestreženih telefonskih pogovorov naj bi bili pomembni za obsojenčevo obrambo, sodišče ni kršilo pravice do izvajanja materialnopravno relevantnih dokazov v njegovo korist, saj je zahteva obrambe, da se na glavni obravnavi posluša prav vse prestrežene telefonske pogovore tega obsojenca, očitno neupravičena.
Dopolnitev zahteve za varstvo zakonitosti je prepozna, saj je bila vložena po preteku trimesečnega roka iz 3. odstavka 421. člena ZKP, v njej pa je uveljavljena bistvena kršitev, ki v zahtevi sploh ni bila omenjena in torej ne dopolnjuje obrazložitve že uveljavljene kršitve.
Pomanjkljiva ocena verodostojnosti dokaza je lahko kršitev določb 7. odstavka 364. člena ZKP, ne pa kršitev postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Odločilnost prispevka sostorilca (25. člen KZ)ne pomeni nujno, da brez njega kaznivega dejanja objektivno ne bi bilo mogoče izvršiti, zadošča, da bi bila izvršitev bistveno otežena v očeh sostorilcev, presoja pa se ob upoštevanju konkretnih okoliščin, namreč, ali bi se sostorilci odločili za izvršitev kaznivega dejanja na način in v okoliščinah, kot so ga načrtovali, sprejeli vloge v skupni izvršitvi po načelu delitve dela, uporabljena sredstva in podobno.
dovoljenost revizije - sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spora znaša za obdobje od avgusta do decembra 1994 le 7.145 SIT, za obdobje od marca do avgusta 1997 pa 10.820 SIT. To pomeni, da toženčeva revizija proti drugostopenjski sodbi o zavrnitvi njegove pritožbe proti prvostopenjski sodbi ni dovoljena. Zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo, drugostopenjsko sodišče pa je tudi pravilno zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju (prve) revizije.
ZOR člen 45, 45/1, 73, 74, 99, 454, 454/1, 479, 488, 488/1.
predpogodba - kupna pogodba - razlaga pogodb - teorija o realizaciji - konvalidacija - odgovornost za stvarne napake - razveza pogodbe
Pravdni stranki sta v obravnavani pogodbi, ki sta jo naslovili "predpogodba", dogovorili tožnikovo obveznost plačila cene in toženkino obveznost izročiti nepremičnino v posest tožniku, in sicer vse že na podlagi te "predpogodbe". Glede na tako bistveno vsebino obravnavane pogodbe je pravilen pravni zaključek nižjih sodišč, da je ta pogodba (glavna) kupna pogodba po 454. členu ZOR in ne (kupna) predpogodba po 45. členu ZOR, s katero pogodbeni stranki prevzameta zgolj obveznost kasneje skleniti drugo, glavno pogodbo. Določila obravnavane pogodbe, ki govorijo o postopku in pogojih za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o kmetijskih zemljišč, pomenijo po presoji revizijskega sodišča le odložni pogoj, pod katerim so pogodbene stranke sklenile kupno pogodbo. Četudi bi šteli, da pravdni stranki nista zapisali kupne pogodbe, so se pravdne stranke (vsaj) ustno zedinile o bistvenih sestavinah kupne pogodbe, taka oblično pomanjkljivo sklenjena kupna pogodba za nepremičnino pa je zaradi obojestranske pretežne realizacije prevzetih obveznosti konvalidirala po določbi 73. člena ZOR.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - denarna terjatev zakonca - plačilo kupnine - zastaranje
Pri enostranski prodaji predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev ni več spora o deležih na tem premoženju.
hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določilom 2. odstavka 215. člena ZKP, saj obsojencu ni bila dana možnost, da bi bil navzoč pri hišni preiskavi, je sodišče ravnalo pravilno, ko je iz kazenskega spisa izločilo vse listine kot dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonito opravljene hišne preiskave.
gradbeno dovoljenje - začasna odredba - začasna ureditev stanja - procesna predpostavka za izdajo začasne odredbe - predlog v zvezi s spornim razmerjem
Začasno ureditev stanja je mogoče predlagati le v zvezi s spornim pravnim razmerjem, ki pa je tisto razmerje, o katerem je bilo ali bi moralo biti dokončno odločeno s posamičnim aktom, ki se izpodbija s tožbo.
ZUS člen 16, 25, 59, 75.ZDen člen 1, 3, 8.ZPP člen 80.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - stranka - pravdna sposobnost - tožba vložena v imenu mrtvega - zavrženje tožbe
Tožnik je lahko le živa fizična oseba, ki je pravdno sposobna. Če oseba, ki je navedena kot tožeča stranka, že ob vložitvi ni več obstajala, pomanjkanje procesne predpostavke biti stranka po vložitvi tožbe, vložene v imenu mrtvega, ni mogoče odpraviti.
azil - pospešeni postopek - preganjanje v izvorni državi
V pospešenem postopku ne gre za ugotavljanje pogojev za priznanje azila iz 2. in 3. odstavka 1. člena ZAzil, ampak za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene in so pravno pomembna le dejstva in okoliščine, ki se tičejo obstoja kakšnega od razlogov, določenih v navedenih določbah ZAzil.
akt društva - statut društva - podlaga za vpis sprememb aktov v register društev - komisija za izdelavo in sprejem sprememb statuta - pooblastilo komisiji - veljavnost pooblastila
Akt, ki ni bil sprejet v skladu s pravili (statutom) društva, ni veljaven in ne more biti podlaga za vpis sprememb glede organiziranosti in glede zastopnika društva. Pooblastilo posebni komisiji za izdelavo in sprejem sprememb statuta je veljavno, če je sprejeto po postopku, ki je določen v statutu za sprejem aktov društva.
azil - zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - prosilcu za azil v izvorni državi ne grozi preganjanje
Preganjanje zaradi razlogov, ki jih je prosilec za azil navedel za pridobitev azila v RS (verbalno nadlegovanje z žaljivim poimenovanjem "cigan"), ni takšno, kakršno se je kot pravni standard uveljavilo v upravno-sodni praksi.
določitev zaščitene kmetije - izpolnjevanje pogojev za zaščiteno kmetijo - gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku
Tožnica je v postopku ves čas ugovarjala, da sporna zemljišča ne sestavljajo skupaj eno gospodarsko enoto. Ker tožena stranka tožničinih ugovorov ni dovolj presodila, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
tujci - delovno dovoljenje - rok za vložitev vloge - materialni prekluzivni rok
Rok, določen v 23. členu ZZT, je materialni prekluzivni rok, in z njegovim potekom preneha obstajati eden izmed pogojev za pridobitev pravice do osebnega delovnega dovoljenja po 23. členu ZZT.
azil - očitno neutemeljena prošnja - zavrnitev prošnje za azil - verjetno zatrjevano preganjanje
Glede na poročila s Kosova in splošno znanega dejstva, da so lahko preganjani Albanci, ki so med vojno v letu 1999 sodelovali s Srbi, pa ni verjetno, da bi še vedno Srbi preganjali tiste Albance, ki so podpirali OVK in je zato prošnja tožnika, ki je postavil slednjo trditev, očitno neutemeljena, saj mu na Kosovu ne grozi zatrjevano preganjanje.
azil - omejitev gibanja - sum zavajanja oziroma zlorabe azilnega postopka
Za izrek ukrepa o začasni omejitvi gibanja zadostuje že sum zavajanja oz. zlorabe azilnega postopka (3. alinea 1. odstavka 27. člena v zvezi s 5. alineo 1. odstavka 36. člena ZAzil).
ZAzil člen 35, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36/2. ZUS člen 72, 72/4, 73.
azil - očitno neutemeljena prošnja za azil - preganjanje - zavajanje organa in zloraba postopka
Če je podan kateri izmed pogojev iz 2. odstavka 35. člena ZAzil, se prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem postopku.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravil postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje je ravnalo v nasprotju s 1. odstavkom 50. člena ZUS, ker je na nejavni seji ugotavljalo dejstva, ki jih je v dopolnitvi odgovora na tožbo zatrjevala tožena stranka, tožečima strankama pa ni omogočilo, da bi se izjavili o teh dejstvih. Podana je bistvena kršitev postopka po 1. točki 1. odstavka in 2. odstavku 72. člena ZUS. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve tožečih strank z odškodninskim zahtevkom na pravdo na podlagi 2. odstavka 63. člena ZUS.
omejitev gibanja - razlog za omejitev gibanja ni podan - prosilcu ni bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države
Tožena stranka ne more šteti, da je tožnik prošnjo za azil (21.9.2005) umaknil, dokler o tem ne odloči na podlagi določb 42. člena ZAzil. Razlog za omejitev tožnikovega gibanja ni podan, ker iz upravnih spisov ni razvidno, da bi tožniku bil izrečen ukrep prisilne odstranitve iz države. Poleg tega je tožnik užival pravice prosilca za azil na podlagi prošnje za azil z dne 21.9.2005, o kateri pa tožena stranka po podatkih upravnih spisov do izdaje sklepa o omejitvi gibanja (4.10.2005) še ni odločila.
pisno opozorilo pred odpovedjo - ugotovitvena tožba - pravica do sodnega varstva - revizijski razlogi
Ker gre v obravnavani zadevi za procesno odločitev, do uporabe materialnega prava sploh še ni prišlo. Revizijskih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa po uradni dolžnosti revizijsko sodišče ne more in ne sme preizkušati.
Kot je to pravilno pojasnilo že sodišče druge stopnje, iz zatrjevanih dejstev ni razvidno, kako bi lahko bila izjalovitev posla toženkine hčerinske družbe v vzročni zvezi z zatrjevano škodo toženke (stroški investicij v izobraževanje lastnih kadrov, stroški sestave ponudbe in izgubljenim dobičkom). Na tem mestu revizijsko sodišče še dodaja, da obstoj pogodbe in sklicevanje nanjo ne moreta nadomestiti potrebnega zatrjevanja pravno pomembnih dejstev o relevantni vzročni zvezi. Zatrjevanja pravno pomembnih dejstev namreč ni mogoče nadomestiti s predlaganjem dokazov.
Ker glede na pravilen zaključek nižjega sodišča, tožnikovo delo na vrtu ni bilo kontraindicirano in ni predstavljalo kršenja zdravnikovih navodil to pomeni, da ni bil dokazan utemeljen razlog na stranki tožnika, ki bi opravičevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določi 6. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.