določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - upokojena delavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnica upokojena delavka prvostopenjskega sodišča, ne predstavlja posega v objektivno nepristranskost drugostopenjskega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obsojenec z navedbami v zahtevi za varstvo zakonitosti, med drugim, da naj bi bila oškodovančeva brezbrižnost edini razlog za prometno nesrečo, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje oziroma uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zaradi katerega ni mogoče vložiti tega izrednega pravnega sredstva (2. odstavek 420. člena ZKP).
V obravnavani zadevi sam obstoj škode ni sporen, nedokazani pa so ostali elementi civilnega delikta, saj tožnik ni dokazal, da je sploh prišlo do zatrjevane prometne nesreče oziroma da se je poškodoval na zatrjevani način.
identiteta med obtožbo in sodbo - oprostilna sodba - drugačna pravna presoja dejanja
Ker je bila oprostilna sodba izrečena iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP, torej ker dejanje, opisano v obtožbi, sploh ni bilo dokazano, tudi ni podlage za ugotavljanje, ali sta obdolženca s svojim ravnanjem izpolnila zakonske znake blažjega kaznivega dejanja. To bi bilo mogoče le v primeru, če bi sodišče izreklo oprostilno sodbo po 1. točki 358. člena ZKP, torej v primeru, ko bi šlo za pravno vprašanje, ali so v dejanju obdolženih opisani znaki enega od drugih navedenih kaznivih dejanj.
Če tretja oseba zatrjuje, da je lastnik parcele, ki je predmet vračanja, ker jo je kupil od nekoga drugega, parcela in kupec pa niti nista vpisana v zemljiški knjigi, prekinitev upravnega postopka ni obligatorna.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - preživnina - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov
Četrti odstavek 95. člena ZKP pooblašča sodišče, da ob izpolnitvi predpisanih pogojev obdolženca oprosti povrnitve stroškov, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Nima pa sodišče pooblastila, da bi za delo zmožnega obdolženca oprostilo dolžnosti plačevanja preživnine, zato je trenutna brezposelnost - ne glede na to ali je krivdna ali ne -, lahko le razlog za oprostitev plačila stroškov, ne more pa biti razlog za neplačevanje preživnine.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor o preživljanju, ko preživnina ni prvič določena ali pa ukinjena, je premoženjski spor v katerem je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 50, 81.
preživnina za zakonca - preživnina za otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Ocena o minimalni preživnini je preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec ni prišel v slabši položaj zaradi svoje pritožbe pač pa zaradi uspešne pritožbe okrožnega državnega tožilca, ki je pritožbo vložil v njegovo škodo, zato kršitev iz 10. točke 1.odstavka 371. člena ZKP ni podana.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - trčenje motornega vozila in vlaka - postavitev prometne signalizacije - krivdna odgovornost - izključna krivda oškodovanca
Ob križanju ceste z železniško progo je v določbah ZTVCP uzakonjena prednost železniškega prometa pred cestnim prometom celo ne glede na postavitev zapornic ali cestno-prometne signalizacije.
denarna odškodnina - izvensodna poravnava - nova škoda
Ker sta sodišči ugotovili, da so se težave zaradi lumboishialgije pojavile že pred sklenitvijo poravnave, da je tožnik zato hodil na številne preglede in da se tudi poslabšanje po sklenitvi poravnave kaže le v obliki za lumboishialgijo tipičnih recidivov, ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da gre za novo škodo.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-3.URS člen 15, 15/1, 25, 125.ZS člen 3.ZOR člen 296.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podrejeni tožbeni zahtevek - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti sodbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklepanje prvostopenjskega sodišča o drugem dejstvu, pač pa za njegovo dokazno oceno, sprejeto na podlagi ocene več izvedenih dokazov. Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča o svojstvu tožnika kot fizične osebe pri izročitvi denarja temelji namreč na oceni listinskih dokazov in oceni verodostojnosti izpovedi obeh pravdnih strank.
Ker je bilo v tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku prvič odločeno na pritožbeni stopnji, je vrhovno sodišče ta del drugostopenjske sodbe preizkusilo po pravilih za pritožbeni postopek in ugotovilo, da je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je bila odvzeta možnost obravnavanja njegovega podrejenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, saj tega zahtevka prvostopenjsko sodišče sploh ni obravnavalo, pritožbeno sodišče pa je o njegovi neutemeljenosti odločilo brez obravnave, na kateri bi tožnik lahko imel polno možnost sodelovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS08913
ZOR člen 154, 210, 219. ZTLR člen 42.ZPP člen 44, 44/2, 180, 180/2, 367, 367/2, 377.
odmena za uporabo tuje nepremičnine - odškodninska odgovornost - izključitev protipravnosti - stvarna služnost - negatorna tožba - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah po odvetniški tarifi - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
V točkah po ODT označena vrednost spora ni vrednost spornega predmeta, izražena v denarni enoti, in ima enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta (primerjaj pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.12.1994, objavljeno v Pravnih mnenjih 2/94, str. 5). Zato v zvezi s pravnomočno odločitvijo o nedenarnem stvarnopravnem zahtevku tožnika ni možen sklep o izpolnitvi pogoja za dovoljenost revizije - namreč, da vrednost tega izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT.
Ker je pravica stvarne služnosti praviloma neodplačna, in ker tožnik ni izkazal morebitnega drugačnega dogovora med lastniki zemljišč, ki bi lastnike gospodujočega zemljišča zavezoval k plačevanju odmene oziroma nadomestila za uporabo služečega zemljišča z namenom izvrševanja služnostne pravice hoje in voženj, ni nikakršne podlage za tožnikov denarni (obligacijski) zahtevek iz tega naslova. Ugotovitev o upravičenosti tožencev do uporabe tožnikovega zemljišča za potrebe dostopa in dovozov na njihovo zemljišče pa jemlje ravnanju tožencev tudi lastnost protipravnosti in s tem izključuje njihovo odškodninsko odgovornost, do katere ne morejo privesti posegi v lastninsko pravico tožnika, ki so dovoljeni in ki niso protipravni.