URS člen 23.ZPP člen 2, 2/1, 62, 411. ZUS člen 1, 1/3.
kršitev ustavne pravice - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - spor polne jurisdikcije - ocena zadeve, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico
V obravnavani zadevi gre za spor polne jurisdikcije. Odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe pri predodelitvi otrok razvezanih zakoncev so absolutno nujne zadeve. Sodišče prve stopnje je napačno ugotavljalo predvsem subjektivne razloge na strani sodnika. V teh sporih je treba ocenjevati celotni čas od vložitve predloga v pravdi pa do odločitve upravnega sodišča, ker je pretečeni čas bistveni kriterij za presojo, ali je bilo poseženo v to ustavno pravico. Ker pojem "sojenje brez nepotrebnega odlašanja" ni opredeljen, mora sodišče oceniti zadevo, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico, in sicer z oceno najmanj kriterijev narave zadeve, njene zapletenosti in občutljivosti, dosedanje ravnanje sodišča in strank ter pomen zadeve na tožnika.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Ne glede na to, da je tožnik utrpel škodo že dne 24.10.1996 in da je do dneva sojenja pred sodiščem prve stopnje (19.6.2002) preteklo skoraj šest let, ni mogoče utemeljevati revizijske teze, po kateri naj bi zaradi dolgotrajnega postopka tožnik bil upravičen do višje odškodnine. Ta je bila odmerjena po razmerah v času sojenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje. Ne glede na to, da je pravdni postopek trajal dlje predvsem zaradi procesne dejavnosti same tožeče stranke, ni mogoče spregledati dejstva, da je bila odškodnina tožniku v pretežnem delu izplačana že med pravdo.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnica je uvrščena v I. kategorijo invalidnosti, ugotovljene posledice pa je ne prizadevajo le na fiziološkem področju, temveč predvsem na psihičnem področju. Udarec v glavo s posledično oteklino možganov je namreč tožnici povzročil motnje psihičnega funkcioniranja, popoškodbeno nevrotičnost in osebnostno spremenjenost. Tožnica trpi tudi zaradi kognitivnega deficita in psihomotorične upočasnjenosti. Škoda, prizadejana tožnici na področju psihičnega funkcioniranja, nedvomno spada med škode večjega obsega, ki terjajo ustrezno višjo satisfakcijo. Z zvišanjem odškodnine od 4.000.000 SIT na 6.000.000 SIT sodišče druge stopnje ni prekoračilo odškodnin, ki so v sodni praksi dosojane v podobnih primerih škod.
ZPP člen 207, 207/3, 337, 337/1, 339, 339/1.ZIZ člen 55, 55/1.
aktivni družbenik - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje prekinjenega postopka - ugovor družbenika
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, s katerim je bil nadaljevan prekinjen postopek, je bila prvo procesno dejanje, s katerim sta dolžnika lahko uveljavljala svoje ugovore glede prehoda obveznosti izbrisane družbe na B. K. v smislu končne ustavne odločbe U-I-153/2000.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - postopek za preklic pogojne obsodbe - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - preživnina - stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov
Četrti odstavek 95. člena ZKP pooblašča sodišče, da ob izpolnitvi predpisanih pogojev obdolženca oprosti povrnitve stroškov, če bi bilo zaradi njihovega plačila ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati. Nima pa sodišče pooblastila, da bi za delo zmožnega obdolženca oprostilo dolžnosti plačevanja preživnine, zato je trenutna brezposelnost - ne glede na to ali je krivdna ali ne -, lahko le razlog za oprostitev plačila stroškov, ne more pa biti razlog za neplačevanje preživnine.
Če tretja oseba zatrjuje, da je lastnik parcele, ki je predmet vračanja, ker jo je kupil od nekoga drugega, parcela in kupec pa niti nista vpisana v zemljiški knjigi, prekinitev upravnega postopka ni obligatorna.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Spor o preživljanju, ko preživnina ni prvič določena ali pa ukinjena, je premoženjski spor v katerem je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 tolarjev.
dovoljenost revizije - spor o preživljanju - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Dovoljenost revizije v sporih o preživljanju ni odvisna od vrednosti spornega predmeta samo tedaj, ko je preživnina prvič določena ali ukinjena (1. točka tretjega odstavka 367. člena ZPP). V vseh drugih sporih o preživljanju - torej v pravdah zaradi zvišanja ali znižanja preživnine - pa je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.
ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377, 384, 384/1.ZZZDR člen 50, 81.
preživnina za zakonca - preživnina za otroka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka na pritožbeni stopnji - dovoljenost revizije - pravni interes - revizija zoper sklep - zavrženje revizije
Ocena o minimalni preživnini je preuranjena in zato napačna, ker pritožbeno sodišče tudi samo ni opravilo ustrezne primerjave. Manjkajo namreč razlogi, na katere (iz prvostopenjske sodbe izhajajoče in pritožbeno neprerekane) dejanske ugotovitve se veže opredelitev o minimalni preživnini za vsako od določenih obdobij. V tem obsegu revizija utemeljeno očita sodišču druge stopnje procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Tožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve o potrjeni toženkini preživninski obveznosti za plačevanje 5.000 SIT mesečne preživnine za otroka, saj gre za (delno) ugoditev njegovemu zahtevku. Če revizijo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa, taka revizija glede na drugi odstavek 374. člena ZPP ni dovoljena. V preostalem razveljavitvenem delu pa je pritožbena odločba sklep in ne sodba. Z njim postopek glede še spornega dela preživnine za otroka ni bil pravnomočno končan, saj bo sodišče o tem odločalo v novem sojenju.
hišna preiskava - nedovoljeni dokazi - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je bila hišna preiskava opravljena v nasprotju z določilom 2. odstavka 215. člena ZKP, saj obsojencu ni bila dana možnost, da bi bil navzoč pri hišni preiskavi, je sodišče ravnalo pravilno, ko je iz kazenskega spisa izločilo vse listine kot dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi nezakonito opravljene hišne preiskave.
ZOR člen 45, 45/1, 73, 74, 99, 454, 454/1, 479, 488, 488/1.
predpogodba - kupna pogodba - razlaga pogodb - teorija o realizaciji - konvalidacija - odgovornost za stvarne napake - razveza pogodbe
Pravdni stranki sta v obravnavani pogodbi, ki sta jo naslovili "predpogodba", dogovorili tožnikovo obveznost plačila cene in toženkino obveznost izročiti nepremičnino v posest tožniku, in sicer vse že na podlagi te "predpogodbe". Glede na tako bistveno vsebino obravnavane pogodbe je pravilen pravni zaključek nižjih sodišč, da je ta pogodba (glavna) kupna pogodba po 454. členu ZOR in ne (kupna) predpogodba po 45. členu ZOR, s katero pogodbeni stranki prevzameta zgolj obveznost kasneje skleniti drugo, glavno pogodbo. Določila obravnavane pogodbe, ki govorijo o postopku in pogojih za pridobitev lastninske pravice po Zakonu o kmetijskih zemljišč, pomenijo po presoji revizijskega sodišča le odložni pogoj, pod katerim so pogodbene stranke sklenile kupno pogodbo. Četudi bi šteli, da pravdni stranki nista zapisali kupne pogodbe, so se pravdne stranke (vsaj) ustno zedinile o bistvenih sestavinah kupne pogodbe, taka oblično pomanjkljivo sklenjena kupna pogodba za nepremičnino pa je zaradi obojestranske pretežne realizacije prevzetih obveznosti konvalidirala po določbi 73. člena ZOR.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje zakoncev - višina deležev na skupnem premoženju - enostranska prodaja predmeta skupnega premoženja - denarna terjatev zakonca - plačilo kupnine - zastaranje
Pri enostranski prodaji predmeta skupnega premoženja začne zastaranje denarnega zahtevka drugega zakonca teči takrat, ko zaradi pravnomočne sodne odločbe ali sporazuma razvezanih zakoncev ni več spora o deležih na tem premoženju.
ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 358, 358-3.URS člen 15, 15/1, 25, 125.ZS člen 3.ZOR člen 296.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podrejeni tožbeni zahtevek - možnost obravnavanja pred sodiščem - načelo kontradiktornosti - pomanjkljivosti sodbe - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - pravica do pritožbe
V obravnavani zadevi ne gre za sklepanje prvostopenjskega sodišča o drugem dejstvu, pač pa za njegovo dokazno oceno, sprejeto na podlagi ocene več izvedenih dokazov. Dejanska ugotovitev prvostopenjskega sodišča o svojstvu tožnika kot fizične osebe pri izročitvi denarja temelji namreč na oceni listinskih dokazov in oceni verodostojnosti izpovedi obeh pravdnih strank.
Ker je bilo v tožnikovem podrejenem tožbenem zahtevku prvič odločeno na pritožbeni stopnji, je vrhovno sodišče ta del drugostopenjske sodbe preizkusilo po pravilih za pritožbeni postopek in ugotovilo, da je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je bila odvzeta možnost obravnavanja njegovega podrejenega tožbenega zahtevka pred sodiščem, saj tega zahtevka prvostopenjsko sodišče sploh ni obravnavalo, pritožbeno sodišče pa je o njegovi neutemeljenosti odločilo brez obravnave, na kateri bi tožnik lahko imel polno možnost sodelovanja.
dovoljenost revizije - sklep pritožbenega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju revizije - vrednost spornega predmeta
Vrednost spora znaša za obdobje od avgusta do decembra 1994 le 7.145 SIT, za obdobje od marca do avgusta 1997 pa 10.820 SIT. To pomeni, da toženčeva revizija proti drugostopenjski sodbi o zavrnitvi njegove pritožbe proti prvostopenjski sodbi ni dovoljena. Zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo, drugostopenjsko sodišče pa je tudi pravilno zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo prvostopenjski sklep o zavrženju (prve) revizije.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - prepoved reformatio in peius - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obtoženec ni prišel v slabši položaj zaradi svoje pritožbe pač pa zaradi uspešne pritožbe okrožnega državnega tožilca, ki je pritožbo vložil v njegovo škodo, zato kršitev iz 10. točke 1.odstavka 371. člena ZKP ni podana.
odgovornost za škodo - nevarna stvar - trčenje motornega vozila in vlaka - postavitev prometne signalizacije - krivdna odgovornost - izključna krivda oškodovanca
Ob križanju ceste z železniško progo je v določbah ZTVCP uzakonjena prednost železniškega prometa pred cestnim prometom celo ne glede na postavitev zapornic ali cestno-prometne signalizacije.