SRS l.3., 21., 21.12., 21.5., 21.9., 1.9., 1.10., 1.11., 1.12., 1.13., 1.14., 1.15., 13. ZDDPO člen 11, 15, 17. ZDoh člen 16, 16/1. ZDavP člen 15a, 15a/4. ZDavP-1 člen 406. ZUS člen 60, 60/1-4, 72, 72/5, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - odmera - nedopustnost pritožbenega ugovora zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - zamudne obresti - verodostojne listine - solidarnostne pomoči - amortizacija novo nabavljenih nepremičnin
V pritožbi zoper prvostopno sodbo je dopustno uveljavljati razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja le, če je to stanje ugotavljalo prvostopno sodišče. Zamudne obresti od neplačanih davkov začnejo teči z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Davčno relevantne poslovne dogodke je mogoče upoštevati le na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin. Solidarnostna pomoč delavcem je le tista, ki je predvidena s kolektivno pogodbo oziroma podjetniško pogodbo po kriterijih, ki jih določi sindikat. Ni solidarnostna pomoč enak denarni znesek, ki ga prejmejo vsi delavci, temveč je tak prejemek osebni prejemek, ki mora biti tako tudi obdavčen. Nabavna vrednost kupljenih nepremičnin je cena iz kupoprodajne pogodbe brez popravkov vrednosti zaradi amortizacije, saj se ob nabavi amortizacija še ne more obračunati.
Storjeno kaznivo dejanje po 1. in 2. odstavku 325. člena KZ v vinjenem stanju ter storjeni prekrški zaradi vinjenosti obsojenca predstavljajo ustrezno podlago za ugotovitev njegove nesposobnosti za varno upravljanje motornih vozil in s tem za izrek varnostnega ukrepa odvzema vozniškega dovoljenja po 1. odstavku 68. člena KZ.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanjU Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 106. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard 21, 21/1. ZDavP člen 15. ZUS člen 72, 72/5, 73. Odredba o plačevanju z gotovino in bagajniškem maksimumu člen 2.
nastanek obveznosti obračuna DDV - DDV
Za vračilo DDV mora prodajalec z verodostojno listino izkazati med drugim tudi to, da je predhodno DDV vrnil kupcu. Za verodostojno listino za tak primer se ne šteje dnevno sestavljeni zbirni blagajniški izdatek, ker iz njega ni razvidno, kateremu kupcu je bil DDV vrnjen, manjka pa tudi podpis kupca.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 102, 103, 104, 105, 106. Slovenski računovodski standardi (SRS) 21, 21/1. Odredba o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu člen 2. ZUS člen 72, 72/5, 73. ZDavP člen 15.
davek na dodano vrednost - vračilo DDV v potniškem prometu - pogoji za vračilo - verodostojna listina
Vračilo davka na dodano vrednost je prodajalcu možno le, če z verodostojnimi knjigovodskimi listinami, kar pa dnevni blagajniški izdatki brez podpisa kupca niso, izkaže, da je predhodno DDV vrnil kupcu, tuji fizični osebi v potniškem prometu.
ZDDPO. ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406.ZISDU člen 27, 27/3, 82, 82/2, 125, 139. SRS.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - pričetek teka zamudnih obresti
Pri obračunu davka od dobička pravnih oseb mora družba za upravljanje upoštevati tudi Metodologijo za izračun čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada ter sklep o spremembi te metodologije. Stroški najemnine in stroški zbiranja certifikatov se knjižijo v letu nastanka, ne pa v letu, ko se začnejo najeti prostori uporabljati oz. ko da k stroškom zbiranja certifikatov potrditev pristojno ministrstvo. Zamudne obresti začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe.
ZIZ člen 9, 9/2, 17, 17/3, 54, 54/2. ZPPSL člen 125, 125/1.ZPP člen 334, 334/1.ZOR člen 763.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved pravici do pritožbe in učinek na stečajno maso
Da bi bilo izpodbijanje opustitve procesnega dejanja uspešno, mora tožnik dokazati, da je bil dolžnik zaradi tega obsojen na izpolnitev neke obveznosti ali da je izgubil neko pravico, čeprav takšna posledica po rednem teku postopka ni bila nujna.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - reakcija oškodovanca na izsiljevanje prednosti
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je zavarovanec tožeče stranke prispeval k prometni nezgodi, in sicer z neprimerno in nerodno reakcijo. Vendar pa mu zaradi "premale pozornosti na napake drugega" še ni mogoče očitati ravnanja v nasprotju s splošno obveznostjo preprečevanja škode iz 16. člena takrat veljavnega ZOR, ki se v prometu odraža kot pravilo defenzivne vožnje. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč namreč izhaja, da je nevarno situacijo s svojo vožnjo zakrivil zavarovanec tožene stranke, da pa je bila vožnja zavarovanca tožeče stranke le reakcija nanjo. Zato prispevka slednjega k nastanku škode ni mogoče šteti za bistvenega.
V tovrstnih sporih je treba upoštevati, da je odločitev o deležih odgovornosti odvisna od številnih okoliščin vsakega posamičnega primera in da se pravno sklepanje pogosto prepleta z ugotavljanjem številnih konkretnih dejanskih okoliščin ravnanja strank v posamičnem primeru.
dovoljenost revizije - gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V gospodarskem sporu je za dovoljenost revizije z določbo 490. člena ZPP predpisano, da mora vrednost spornega predmeta glede izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znašati več kot 5.000.000,00 SIT.
Če je s pravili tožnika vendarle potreben podpis za to posebej pooblaščene osebe, je to stvar povsem notranje sfere tožnika, ki ne more predstavljati upravičenega vzroka za vrnitev v prejšnje stanje (1. odstavek 116. člena ZPP).
ZIZ člen 40, 40/1, 145. Navodilo o vsebini in načinu vodenja registra imetnikov računov pri Agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje člen 11.ZPP člen 108, 108/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vsebina predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - nepopolna vloga - podatki o enoti APP - številka žiro računa dolžnika - pridobitev podatkov iz registra imetnikov računov pri APP
Podatki iz registra imetnikov računov so (javno) dostopni. Zakonodajna ureditev vpogledov in načina pridobivanja podatkov iz drugih javnih evidenc in registrov (npr. zemljiški knjige in sodnega registra) za presojo ni relevantna in zahteva za varstvo zakonitosti s poudarjanjem teh razlik ne more uspeti.
S tem ko upnik na zahtevo sodišča sporoči le podatek o organizaciji plačilnega prometa, pri kateri ima dolžnik odprt račun, ne pa tudi številke tega računa in hkrati predlaga, naj le-tega pridobi sodišče samo, predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine popravil tako, da bi ga bilo mogoče obravnavati kot popolno vlogo (15. člen ZIZ, prvi odstavek 40 člen ZIZ in 145. člen ZIZ /v besedilu pred novelo ZIZ-A/ v zvezi s 15. in 108. členom ZPP).
ZIZ člen 171. ZPPSL člen 111, 143, 143/1, 143/2, 143/4.ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o stvarni pristojnosti - izvršba na nepremičnino - stečajni postopek - pristop k izvršbi
Določbe 171. člena ZIZ urejajo razmerje med dvema (ali več) izvršbama na isti nepremičnini. Določba 1. odstavka prepoveduje sočasen tek dveh izvršb na isti nepremičnini, v 2. odstavku pa je določeno, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi na isto nepremičnino, pristopi k že začeti izvršbi. V tem sporu o stvarni pristojnosti ne gre za tak primer.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo - tožene stranke kot enotni sosporniki
V nasprotni tožbi označena vrednost spora obeh, v tej pravdi spornih šestnajstin, je znašala 2.100.000 SIT. Po drugem odstavku 41. člena ZPP se določi vrednost spornega predmeta za vsakega toženca posebej, kar pomeni, da se v vsakem primeru za ugotovitev vrednosti spornega predmeta vrednosti posameznih zahtevkov ne seštevajo, vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe pa se presoja po razmerju med tožbenim zahtevkom in tistim njegovim delom, ki je sporen v revizijskem postopku, torej v deležu od ocenjene ali določene vrednosti spornega predmeta.
Tudi v materialnem sosporništvu, sicer velja načelo samostojnosti posameznih sospornikov, vendar pa je to načelo omejeno v primeru enotnega in nujnega sosporništva. V konkretnem primeru gre za primer enotnega sosporništva, ko sosporništvo sicer ni zakonita nujnost (kot pri nujnem sosporništvu) in more vsak posamezni udeleženec zase tožiti in tudi biti tožen. Toda če jih je že več tožilo, ali če je bilo več toženih, je odločba celotnega spora lahko le enotna, to je nasproti- vsem istočasna in enake vsebine (Juhart, Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Univerzitetna založba v Ljubljani, str. 311). Šteje se, da je na tisti strani, kjer so sosporniki, le ena oseba pravdna stranka (196. člen ZPP).
ZPP člen 205, 207, 207/2, 339, 339/2-11, 350, 350/1-1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pritožba - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sposobnost biti stranka v postopku - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - nedopustnost izvršbe
V 11. točki drugega odstavka 339. člena je določeno, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, "če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka ...". Toda toženka je bila po podatkih sodnega registra s sklepom Srg ... dne 20.8.2003 izbrisana iz registra, torej precej po tem, ko je sodišče prve stopnje 17.12.2002 izdalo sodbo. Ker pa je za sojenje odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave in je tedaj toženka obstojala, ni bilo razlogov za prekinitev postopka. To je tudi v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP, ki sodišču prve stopnje izrecno omogoča izdajo odločbe, če je razlog za prekinitev nastal po koncu glavne obravnave. Pri tem bi lahko nastal problem udeležbe toženke v pritožbenem postopku, če ne bi imela pooblaščenca, toda tega je imela, zato tudi ni bil izpolnjen razlog iz 1. točke prvega odstavka 205. člena ZPP, kot zmotno navaja tožnica. Sodišče druge stopnje je torej pravilno upoštevalo, da se pravnomočnost sodbe nanaša na pravno razmerje, kakršno obstaja v času zaključka glavne obravnave, to je v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljaviti nova dejstva in nove dokaze in da ne zajema sprememb, ki so nastopile kasneje.
Tožnica trdi, da je postala izključna lastnica premoženja na podlagi sporazuma o delitvi skupnega premoženja, ki sta ga zakonca za potrebe razveznega postopka sklenila pri notarju. Toda tak sporazum je le pogoj za sporazumno razvezo in se v sodbo o sporazumni razvezi ne povzame. Zato ne drži, da je tožnica postala lastnica nepremičnine, ki jo izločuje, na podlagi sodne odločbe o razvezi zakonske zveze. Obligacijsko pravico, na podlagi katere bi lahko pridobila lastninsko pravico, je pridobila na podlagi pogodbe, bi pa morala še poskrbeti za vpis v zemljiško knjigo in če tega ni storila, jo zadenejo pravne posledice.
Z izpodbijanim sklepom, s katerim je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, se postopek ni pravnomočno končal. V tej zadevi je bila namreč izdana (zamudna) sodba, zoper njo je toženec vložil pritožbo, o tej pa sodišče druge stopnje še ni odločilo. Revizija torej ni bila vložena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim se je postopek pravnomočno končal.
sodne takse - oprostitev plačila sodnih taks - nastanek taksne obveznosti pred vložitvijo predloga za oprostitev sodnih taks
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica, glede na določbe 14. člena v zvezi s 1. točko 2. odstavka 4. člena in 2. točko 2. odstavka 4. člena ZST, zamudila čas, v katerem bi lahko predlagala oprostitev plačila sodne takse za tožbo.
URS člen 23.ZPP člen 2, 2/1, 62, 411. ZUS člen 1, 1/3.
kršitev ustavne pravice - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - spor polne jurisdikcije - ocena zadeve, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico
V obravnavani zadevi gre za spor polne jurisdikcije. Odločanje o predlogih za izdajo začasne odredbe pri predodelitvi otrok razvezanih zakoncev so absolutno nujne zadeve. Sodišče prve stopnje je napačno ugotavljalo predvsem subjektivne razloge na strani sodnika. V teh sporih je treba ocenjevati celotni čas od vložitve predloga v pravdi pa do odločitve upravnega sodišča, ker je pretečeni čas bistveni kriterij za presojo, ali je bilo poseženo v to ustavno pravico. Ker pojem "sojenje brez nepotrebnega odlašanja" ni opredeljen, mora sodišče oceniti zadevo, v kateri naj bi prišlo do posega v ustavno pravico, in sicer z oceno najmanj kriterijev narave zadeve, njene zapletenosti in občutljivosti, dosedanje ravnanje sodišča in strank ter pomen zadeve na tožnika.
povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnica je uvrščena v I. kategorijo invalidnosti, ugotovljene posledice pa je ne prizadevajo le na fiziološkem področju, temveč predvsem na psihičnem področju. Udarec v glavo s posledično oteklino možganov je namreč tožnici povzročil motnje psihičnega funkcioniranja, popoškodbeno nevrotičnost in osebnostno spremenjenost. Tožnica trpi tudi zaradi kognitivnega deficita in psihomotorične upočasnjenosti. Škoda, prizadejana tožnici na področju psihičnega funkcioniranja, nedvomno spada med škode večjega obsega, ki terjajo ustrezno višjo satisfakcijo. Z zvišanjem odškodnine od 4.000.000 SIT na 6.000.000 SIT sodišče druge stopnje ni prekoračilo odškodnin, ki so v sodni praksi dosojane v podobnih primerih škod.
ZPP člen 207, 207/3, 337, 337/1, 339, 339/1.ZIZ člen 55, 55/1.
aktivni družbenik - prekinitev postopka - izbris družbe iz sodnega registra - nadaljevanje prekinjenega postopka - ugovor družbenika
Pritožba zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora, s katerim je bil nadaljevan prekinjen postopek, je bila prvo procesno dejanje, s katerim sta dolžnika lahko uveljavljala svoje ugovore glede prehoda obveznosti izbrisane družbe na B. K. v smislu končne ustavne odločbe U-I-153/2000.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - načelo individualizacije odškodnine - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - trajanje sodnega postopka in višina odškodnine
Ne glede na to, da je tožnik utrpel škodo že dne 24.10.1996 in da je do dneva sojenja pred sodiščem prve stopnje (19.6.2002) preteklo skoraj šest let, ni mogoče utemeljevati revizijske teze, po kateri naj bi zaradi dolgotrajnega postopka tožnik bil upravičen do višje odškodnine. Ta je bila odmerjena po razmerah v času sojenja z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tega dne dalje. Ne glede na to, da je pravdni postopek trajal dlje predvsem zaradi procesne dejavnosti same tožeče stranke, ni mogoče spregledati dejstva, da je bila odškodnina tožniku v pretežnem delu izplačana že med pravdo.