določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka
Sodišče v tej zadevi ne bo več postopalo - le pisno sodbo bo moralo izdati. Že iz tega razloga je bilo treba neutemeljen predlog za delegacijo zavrniti.
URS člen 23.ZKP člen 420, 420/1, 33, 33/1, 39, 39/1-4a, 42, 42/2, 387.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - pritožba - beneficium cohaesionis - obsojenec kot priča
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na kaznivo dejanje, ki je storjeno z udeležbo dveh ali več oseb, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele, ko je z sodbo(ami) pravnomočno odločeno o celotnem predmetu obtožbe. Zaradi zagotavljanja uresničevanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa je v določenih primerih dopustno odstopanje od navedenega stališča.
Ker je bil zagovornik navzoč na seji senata sodišča tretje stopnje, vendar izločitve sodnikov ni zahteval, je glede v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanega izločitvenega razloga iz 4.a točke 39. člena ZKP prekludiran.
Če je sodba zoper obsojenca pravnomočna, je lahko v ponovljenem postopku zoper sostorilca zaslišan le kot priča.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS08800
ZNP člen 34, 37.ZSZ člen 2, 2/1, 18, 21, 22, 22/2, 23, 23/1, 24, 26, 26/2, 29, 33, 36, 37, 55, 55/1, 55/2.ZPP člen 384, 384/1, 384/2.
razlastitev - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - gradnja ceste - odškodnina za razlaščeno zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - prostorski plan - lokacijski načrt - predhodna izročitev zasežene nepremičnine - dovoljenost revizije
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov. Če je bil pred sprejetjem uredbe ali odloka o lokacijskem načrtu za sporne parcele že sprejet prostorski plan, so se razlaščena zemljišča opredelila in ocenila kot stavbna zemljišča, če pa sporna zemljišča pred sprejetjem uredb ali odlokov o lokacijskih načrtih niso bila zajeta v prostorskem planu, so bila taka zemljišča pri razlastitvi opredeljena in ocenjena kot kmetijska zemljišča.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova kazenskega postopka
Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka ni izpolnjen, če prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne navaja nobenega od razlogov za obnovo postopka iz določbe 1. odstavka 410. člena ZKP.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - akt o podržavljenju se ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem - ugotavljanje denacionalizacijskih upravičencev
Če se akt o podržavljenju ne ujema v celoti z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskih upravičencev treba upoštevati tudi druge dokaze in ne le zemljiškoknjižno stanje.
Tožnica je tožencu nakazala posojili, zato je po 557. členu ZOR upravičena do vračila. Toženec, ki navaja, da je pogodbo sklenil v zmoti, tega ni pravočasno navajal in je zmoto uveljavljal šele v pritožbi, pri čemer ni navedel, zakaj je ni uveljavljal že prej, poleg tega pa ni pojasnil razlogov in ponudil dokazov. Pa tudi če bi to pravočasno storil in bi prišlo celo do razveljavitve pogodbe po 112. členu ZOR, bi bilo treba vrniti tisto, kar je prejel iz pogodbe (113. člen ZOR).
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca ali njegove družine
Ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je ugotovljeno, da ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač.
ZPP člen 86, 86/3, 84/4, 88, 88/1, 367, 367/1, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Strokovno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je v interesu strank, ki morajo izpodbiti odločbo sodišča in ne le argumente nasprotne stranke, zlasti pa v interesu celotnega pravnega reda.
Strokovna revizija pripomore k večji hitrosti in kakovosti sojenja pred vrhovnim sodiščem, ki se ne ukvarja več z dejanskim stanjem.
Razumljiva pa je izjema v četrtem odstavku 86.člena ZPP, ki dovoljuje vložitev revizije strankam ali njihovim zakonitim zastopnikom, ki imajo opravljan pravniški državni izpit. Ker toženec tega ne izkazuje, revizija, ki jo je vložil 6.11.2004 proti sodbi sodišča druge stopnje, ni dovoljena.
azil - zavrnitev prošnje za azil - kriteriji v zvezi z inteziteto preganjanja
Tudi pritožbeno sodišče meni, da način in stopnja preganjanja (tožnikov kot Romov), kot so ju navedli tožniki, in diskriminacija zaradi tega, ne dosegajo intenzivnosti, da bi tožnikom grozilo preganjanje v izvorni državi (Srbiji in Črni gori) v smislu definicije Jamesa C. Hathawaya in direktive EU.
uporabno dovoljenje - obnova postopka - upravičeni predlagatelj obnove postopka - stranski udeleženec - - upravičenost do položaja stranke - pravni naslednik lastnika sosednjega zemljišča
Upravičenost do položaja stranke se presoja po materialnih predpisih, zato se udeležence pri gradnji določa po določbi 1. odstavka 72. člena ZGO. Pravni naslednik lastnikov sosednjega zemljišča ne spada med udeležence pri gradnji.
Ko senat na podlagi 2. odstavka 207. člena ZKP po preteku dveh mesecev od izdanega sklepa o priporu tudi brez predloga obdolženca oziroma njegovega zagovornika preizkusi, ali so še dani razlogi za pripor, se lahko okoliščine, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavlja zagovornik, s potekom časa pokažejo kot pomembne in lahko vplivajo na odločitev sodišča. Sodišče namreč lahko ocenjuje dejansko stanje, medtem ko Vrhovno sodišče v postopku za varstvo zakonitosti ne more spreminjati ugotovljenega dejanskega stanja.
pravnomočnost - subjektivne meje pravnomočnosti - lokalna samouprava - pravno nasledstvo občin - - objektivne meje pravnomočnosti - privatizacija stanovanj - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo pravni institut pravnomočnosti sodne odločitve, ki med pravdnima strankama dokončno vzpostavi pravno razmerje. Pravnomočna sodna odločitev je "zakon" med pravdnima strankama, ki ga ni več mogoče spreminjati, razen kolikor ZPP omogoča izredna pravna sredstva.
Subjektivne meje pravnomočnosti, ki zahtevajo istovetnost pravdnih strank, učinkujejo tudi proti pravnim naslednikom, to je proti dedičem in na novo nastalim pravnim osebam.
Tudi objektivne meje pravnomočnosti je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo. Tožnik je v prvi pravdi zahteval prodajo hišniškega stanovanja, v katerem je stanoval, na podlagi določb o lastninjenju stanovanjskih hiš in stanovanj, ki jo je uzakonil SZ v letu 1991, v drugi pravdi pa prav tako. Njegovo sklicevanje na to, da je v prvi zadevi zahteval odkup stanovanja, v drugi pa sklenitev kupoprodajne pogodbe ni utemeljen, saj je tudi v prvi pravdi zahteval odkup na podlagi pogodbe - torej kupoprodajne, prodajne ali kupne pogodbe. Predmet pogodbe in cena sta bila v obeh pravdah enaka. Tudi sklicevanje na to, da je bil v prvi pravdi alternativno postavljen tožbeni zahtevek na odkup drugega primernega stanovanja, v drugi pa subsidiarno ni utemeljeno, ker se objektivne meje pravnomočnosti nanašajo tako na zahtevke iz tožbe, nasprotne tožbe in na morebitne pobotne ugovore.
zavrnitev prošnje za azil - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - neverodostojnost prosilčeve zgodbe
Tožena stranka je dolžna takoj odločiti v skladu z načelom zakonitosti in zavrniti prošnjo za azil kot očitno neutemeljeno, ker dejanske okoliščine, v katerih je prošnja podana, ali razlogi, ki jih prosilec sam navaja, kažejo, da dejansko ne potrebuje zaščite v obliki azila.
razveza zakonske zveze - razmerja med starši in otroki - stiki otrok s starši - koristi otroka - enakopravnost staršev - stiki med šolskimi počitnicami
Pomembno je, da pride po otroka ob začetku počitnic en roditelj, drugi pa pride po otroka na koncu počitnic, in tako vsak od njiju poskrbi za en prevoz, saj se tako pokaže otrokom, da sta pri izvrševanju osebnih stikov prisotna oba starša, ki sta v odnosu do otrok enakopravna.
azil - omejitev gibanja - razlogi za omejitev gibanja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka
Prosilcu za azil se lahko začasno omeji gibanje, če obstaja sum, da zavaja organ oz. zlorablja postopek, za kar se šteje tudi, če vloži prošnjo za azil zato, da bi odložil odstranitev iz Slovenije. Prav ta razlog pa je v tem primeru podan, saj je prosilec vložil prošnjo za azil šele, ko se je že dva dni nahajal v centru za tujce, kjer je čakal na odstranitev iz Slovenije, v Slovenijo pa je prišel že prej, bil v M. in L. in se nato odpravil v G. v Italijo, kjer so ga prijele italijanske oblasti in ga vrnile v Slovenijo.