pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca ali njegove družine
Ni pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, če je ugotovljeno, da ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač.
ZPP člen 86, 86/3, 84/4, 88, 88/1, 367, 367/1, 377.
dovoljenost revizije - revizija, ki jo vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje revizije
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka lahko opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Strokovno zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi je v interesu strank, ki morajo izpodbiti odločbo sodišča in ne le argumente nasprotne stranke, zlasti pa v interesu celotnega pravnega reda.
Strokovna revizija pripomore k večji hitrosti in kakovosti sojenja pred vrhovnim sodiščem, ki se ne ukvarja več z dejanskim stanjem.
Razumljiva pa je izjema v četrtem odstavku 86.člena ZPP, ki dovoljuje vložitev revizije strankam ali njihovim zakonitim zastopnikom, ki imajo opravljan pravniški državni izpit. Ker toženec tega ne izkazuje, revizija, ki jo je vložil 6.11.2004 proti sodbi sodišča druge stopnje, ni dovoljena.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - akt o podržavljenju se ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem - ugotavljanje denacionalizacijskih upravičencev
Če se akt o podržavljenju ne ujema v celoti z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskih upravičencev treba upoštevati tudi druge dokaze in ne le zemljiškoknjižno stanje.
Tožnica je tožencu nakazala posojili, zato je po 557. členu ZOR upravičena do vračila. Toženec, ki navaja, da je pogodbo sklenil v zmoti, tega ni pravočasno navajal in je zmoto uveljavljal šele v pritožbi, pri čemer ni navedel, zakaj je ni uveljavljal že prej, poleg tega pa ni pojasnil razlogov in ponudil dokazov. Pa tudi če bi to pravočasno storil in bi prišlo celo do razveljavitve pogodbe po 112. členu ZOR, bi bilo treba vrniti tisto, kar je prejel iz pogodbe (113. člen ZOR).
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obnova kazenskega postopka
Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev predloga za obnovo kazenskega postopka ni izpolnjen, če prosilec v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ne navaja nobenega od razlogov za obnovo postopka iz določbe 1. odstavka 410. člena ZKP.
NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - RAZLASTITEV
VS08800
ZNP člen 34, 37.ZSZ člen 2, 2/1, 18, 21, 22, 22/2, 23, 23/1, 24, 26, 26/2, 29, 33, 36, 37, 55, 55/1, 55/2.ZPP člen 384, 384/1, 384/2.
razlastitev - odvzem lastninske pravice na nepremičnini - gradnja ceste - odškodnina za razlaščeno zemljišče - stavbno zemljišče - kmetijsko zemljišče - prostorski plan - lokacijski načrt - predhodna izročitev zasežene nepremičnine - dovoljenost revizije
Za odmero odškodnine pri razlastitvi je odločilna ugotovitev statusa stavbnega ali kmetijskega zemljišča po tem, ali je bil že pred sprejemom lokacijskega načrta sprejet prostorski plan, namenjen za gradnjo objektov. Če je bil pred sprejetjem uredbe ali odloka o lokacijskem načrtu za sporne parcele že sprejet prostorski plan, so se razlaščena zemljišča opredelila in ocenila kot stavbna zemljišča, če pa sporna zemljišča pred sprejetjem uredb ali odlokov o lokacijskih načrtih niso bila zajeta v prostorskem planu, so bila taka zemljišča pri razlastitvi opredeljena in ocenjena kot kmetijska zemljišča.
URS člen 23.ZKP člen 420, 420/1, 33, 33/1, 39, 39/1-4a, 42, 42/2, 387.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pravnomočno končan kazenski postopek - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - izločitev postopka - sojenje v razumnem roku - izločitev sodnika - seznanitev z izjavo osumljenca, dano policiji - rok za vložitev zahteve za izločitev - pritožba - beneficium cohaesionis - obsojenec kot priča
V primeru objektivne koneksitete, še posebej, če se sodba nanaša na kaznivo dejanje, ki je storjeno z udeležbo dveh ali več oseb, se zahteva za varstvo zakonitosti praviloma rešuje šele, ko je z sodbo(ami) pravnomočno odločeno o celotnem predmetu obtožbe. Zaradi zagotavljanja uresničevanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pa je v določenih primerih dopustno odstopanje od navedenega stališča.
Ker je bil zagovornik navzoč na seji senata sodišča tretje stopnje, vendar izločitve sodnikov ni zahteval, je glede v zahtevi za varstvo zakonitosti zatrjevanega izločitvenega razloga iz 4.a točke 39. člena ZKP prekludiran.
Če je sodba zoper obsojenca pravnomočna, je lahko v ponovljenem postopku zoper sostorilca zaslišan le kot priča.
ZNZGP člen 7a. Uredba o izvajanju zakonov in drugih zveznih pravnih predpisov na ozemlju, na katerega se je razširila civilna uprava FLRJ člen 6, 6/6. Zakon o dedovanju FLRJ. Uredba o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami (1948). Navodilo za prenos lastninske pravice na nacionaliziranih nepremičninah tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb (1948).
nacionalizacija nepremičnin tujih državljanov - cona B STO - optanti - lastninska pravica na nepremičnini - originarna in derivativna pridobitev lastninske pravice - dedovanje
V obravnavanem primeru je bila tožničina babica G. G. (11.11.1902 - 9.10.1971) lastnica spornih nepremičnin in je bila vpisana v zemljiški knjigi. Tožnica trdi, da je po njeni smrti nepremičnine dedoval njen sin in tožničin oče A. B. (25.4.1925 - 18.9.1972), po njegovi smrti pa jih je podedovala tožnica. Toda ta trditev je zmotna. Dedovanje ni originaren način pridobitve lastninske pravice, čeprav zapuščina že v trenutku smrti po samem zakonu preide na dediče (35. člen prejšnjega Zakona o dedovanju, Uradni list FLRJ, št. 20/55 in 42/65, pa tudi 128. člen sedaj veljavnega Zakona o dedovanju, Uradni list SRS oziroma RS, št. 15/76-67/2001). Taka ureditev določa le trenutek prehoda lastninske pravice in s tem sistem ipso iure pridobitve zapuščine za razliko od sistema t.i. ležeče zapuščine. Pri dedovanju gre sicer za univerzalno pravno nasledstvo, način pridobitve pa je še vedno derivativne narave, saj se izvaja iz lastninske pravice zapustnika. Zato bi tožnica lahko postala dedinja, če bi prej postal lastnik spornih nepremičnin njen pokojni oče, kar pa se ni zgodilo. Sodišče ni izdalo ustreznega sklepa o dedovanju niti njej, niti njenemu očetu, ker je že v zapuščinski zadevi po pokojni G. G. in A. B. Okrajno sodišče v Kopru pod opr. št. O 50/72 in O 388/75 ugotovilo, da je bila zapustnica G. G. sicer lastnica nepremičnin, a so bile te nacionalizirane ter je postopek ustavilo, ker niti zapustnica G. G. niti A. B. nista imela drugega premoženja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov v zadnji fazi sodnega postopka
Sodišče v tej zadevi ne bo več postopalo - le pisno sodbo bo moralo izdati. Že iz tega razloga je bilo treba neutemeljen predlog za delegacijo zavrniti.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če se zagovornik ne strinja z zaključki sodišča glede obstoja utemeljenega suma kot predpogoja za odreditev pripora iz kateregakoli pripornega razloga, s tem uveljavlja razlog zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče uveljavljati (2. odstavek 420. člena ZKP).
V postopku pred sodiščem prve stopnje se je dokaz, ki ga je predlagala tožeča stranka izjalovil. Stranka je zato na drugem naroku predlagala, naj sodišče postavi izvedenca. Ker stranka brez svoje krivde tega dokaza ni predlagala prej, je tak dokazni predlog upošteven.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 6, 24, 29, 29/3, 34, 34/1-2, 35, 35/1, 35/2. ZUS člen 73.
azil - neverodostojen prikaz okoliščin in razlogov za zapustitev izvorne države - redni oz. pospešeni azilni postopek
Pospešeni azilni postopek je mogoče voditi in prošnjo za azil zavrniti v tem postopku kot očitno neutemeljeno je mogoče le, če je iz prosilčeve prošnje oz. splošno znanih dejstev očitno podan eden izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil. Če pa tožena stranka vodi posebni ugotovitveni postopek - prosilca celo večkrat zasliši in pridobi poročila o stanju v njegovi izvorni državi, ne more odločati na podlagi 2. odstavka 35. člena ZAzil, temveč v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil. Tudi v rednem postopku pa lahko prošnjo zavrne kot neutemeljeno, če ugotovi, da so tožnikove navedbe glede subjektivnih okoliščin za priznanje azila (razlogi za zapustitev izvorne države, okoliščine življenja v izvorni državi ipd.) neverodostojne in da zato niso podani razlogi za priznanje azila po 2. ali 3. odstavku 1. člena ZAzil in tudi ne za nevračanje prosilca v izvorno državo.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - trčenje motornih vozil - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - sprememba sodne prakse - načelno pravno mnenje - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Obe vozili sta za nastalo trčenje enako odgovorni: zavarovanec tožene stranke zato, ker ob zavijanju v levo ni bil zadosti pozoren, tožnik pa zato, ker je z motornim kolesom vozil po kolesarski stezi, pa pri tem svoje hitrosti ni uravnal s hitrostjo, ki je za vožnjo po kolesarski stezi dovoljena in ker je premalo upošteval, da so vozila na njegovi levi strani pred križiščem mirovala in mu onemogočila popoln razgled na dogajanje v križišču.
Povračilo vlaganj, ki presegajo popravila in stroške vzdrževanja, ki jih je dolžan nositi najemodajalec (in jih urejajo določbe 14. do 17. člena ZPSPP, in ob smiselni uporabi določbe 24. člena SZ), je mogoče zahtevati na podlagi pogodbe, če je bilo pogodbeno razmerje urejeno tudi glede takšnih vlaganj. Sicer mora po 22. členu ZPSPP najemnik po prenehanju najemnega razmerja najemodajalcu izročiti poslovni prostor v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel. V 6. členu najemne pogodbe, s katerim sta se pravdni stranki dogovorili, da je tožnik dolžan nositi stroške velikih in srednje velikih popravil, katerih namen je zagotoviti in podaljšati normalno trajanje sestavnih delov stavbe in njenih naprav, sta pravdni stranki uredili povračilo stroškov materialnih vlaganj, ki ohranjajo uporabno vrednost stavbe in naprav in jih je že po ZPSPP dolžan nositi najemodajalec. Povračilo vlaganj, ki presegajo omenjena popravila in stroške vzdrževanja (smiselna uporaba 25. člena SZ) pa sta pravdni stranki uredili v 5. členu omenjene pogodbe. Tako je pritrditi višjemu sodišču, da je v tem členu jasno določeno, da najemodajalec najemniku dovoli vse potrebne posege za preureditev poslovnih prostorov in dvorišča, ki so predmet pogodbe, najemnik pa ima pravico notranjost v najem vzetih prostorov ter najeto dvorišče preurediti po svoji želji in na svoje stroške. Ob takšnem dogovoru in ob upoštevanju izpovedbi pravdnih strank, da so bili poslovni prostori ob sklenitvi pogodbe potrebni obnove, tudi revizijsko sodišče nima pomislekov, da je toženec izvedel obnovo na podlagi dovoljenja lastnika.
ZOR člen 154, 154/2, 173. ZVD člen 4, 26 - 28. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka člen 28, 66.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - višina denarne odškodnine - nesreča pri delu - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - varstvo pri delu - odgovornost delodajalca - nevarna dejavnost - povrnitev negmotne škode - odgovornost pravnih oseb nasproti tretjim - električni udar
Ali je neko delovno opravilo nevarna dejavnost, se ne presoja po tem, ali je bilo nevarno v konkretnem primeru. Presoja se po tem, ali je nevarno vselej, in abstracto. Merilo za presojo nevarnosti je zato abstrakten primer, pri katerem je vse opravljeno tako, kot je treba, pa iz takšne, sicer koristne dejavnosti vseeno izvira povečana nevarnost za nastanek škodne posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22948
KZ člen 302, 302/4.ZPol člen 35, 35/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - preprečitev uradnega dejanja uradni osebi - policijska pooblastila - identifikacijski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Določbe 1. odstavka 35. člena Zakona o policiji ni moč tolmačiti na način, da izvedba "ugotavljanja identitete osebe" ni dopustna, če je policistu oseba znana.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23069
KZ-77 člen 133, 133/2.KZ člen 244, 244/1, 7, 3.ZKP člen 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - izvajanje dokazov - nadaljevano kaznivo dejanje - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - časovna veljavnost kazenskega zakona
Ker je kot čas storitve nadaljevanega kaznivega dejanja treba šteti čas, v katerem je bilo izvršeno zadnje dejanje iz sestave nadaljevanega kaznivega dejanja, se v primeru, če je novi zakon milejši, ta uporabi za nadaljevano kaznivo dejanje v celoti, če pa je strožji, se uporabi s tem, da se ne upoštevajo dejanja iz sklopa nadaljevanega kaznivega dejanja, ki po prejšnjem (starem) zakonu niso predstavljala kaznivega dejanja.
Kazenskopravni normi iz 133. člena KZ-77 in 244. člena KZ sta identični, čeprav je protipravnost pridobitve premoženjske koristi izpuščena iz abstraktnega opisa dejanja. Premoženjska korist, ki izvira iz izrabe položaja, prestopitve meje storilčevih pravic ali iz tega, da storilec ne opravi svoje dolžnosti, je pričakovana posledica protipravne dejavnosti. Zato je premoženjska korist vselej protipravna, čeprav je zakon kot take izrecno ne opredeljuje.
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza in ga sme zavrniti, če ugotovi, da je za pravilno odločitev v posamezni zadevi dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja stvari ne spreminjajo. Dokazni predlog mora sprejeti le, če se izkaže, da bi lahko neizvedeni dokaz ustvarjal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti utegnil imeti za posledico izrek oprostilne sodbe.
uporabno dovoljenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v upravnem postopku - izjava investitorja o odpravi pomanjkljivosti
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave investitorja, da je odpravil zapisniško ugotovljene pomanjkljivosti, ki v upravnem spisu ni bila podprta z nobenimi drugimi dokazi, utemeljeno presodilo, da je ostalo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno. Zato je ravnalo pravilno, ko je sporno upravno dovoljenje odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek.