izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Izvedenec ne more vselej z gotovostjo podati mnenja o vseh spornih vprašanjih - dopusti lahko npr. več različic nastanka poškodb -, ampak (pogosto) lahko poda mnenje le z določeno večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti. Sodišče pa je tisto, ki na podlagi ocene izvedenskega mnenja tudi v povezavi z drugimi dokazi presoja, ali so odločilna dejstva dokazana ali ne.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke v postopku - predlog druge stranke za kaznovanje - sklepi procesnega vodstva
V določbah Zakona o pravdnem postopku ni podlage, da bi stranka lahko predlagala kaznovanje za žalitev v vlogi po 109. členu ZPP. Sodišče lahko kaznuje le po uradni dolžnosti, morebitni predlog stranke pa lahko upošteva le kot pobudo. Sodišče o predlogu ni dolžno odločati s pisnim sklepom.
URS člen 20, 20/2.ZKP člen 201, 201/1, 205, 205/2.
pripor - sklep o podaljšanju pripora - utemeljen sum - trajanje pripora
Ves čas postopka je treba sicer preizkušati danost pogojev za pripor, vendar pa sklicevanje na prejšnje odločitve in sklepe ni nedopustno pod dvema pogojema: da sta iz prejšnjih odločitev razvidna obstoj in presoja konkretnih okoliščin (na primer glede utemeljenosti suma, pripornega razloga), ki opravičujejo odreditev oziroma podaljšanje pripora, in če sodišče ugotovi, da takšne okoliščine še vedno obstajajo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23021
KZ člen 299, 299/2.ZKP člen 148, 148/2, 344, 344/1, 371, 371/1-9, 395, 395/1, 420, 420/2.
nadaljevano kaznivo dejanje - nasilništvo - čas storitve kaznivega dejanja - glavna obravnava - zaslišanje prič - sprememba obtožbe - prekinitev glavne obravnave - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - identiteta med obtožbo in sodbo - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obseg preizkusa pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem ko je iz opisa kaznivega dejanja razvidno, da ga je obsojenec z več (izvršitvenimi) dejanji storil v času 3.6.1999 do 12.4.2003, ni mogoče trditi, da dejanje ni časovno določeno.
Zaradi preizkusa, dopolnitve ali razjasnitve pričine izpovedbe se ji sme predočiti tudi obvestilo, ki jo je v predkazenskem postopku na zahtevo policije podala na podlagi 2. odstavka 148. člena ZKP.
Zaradi premajhne natančnosti sodišča pri navedbi obtožnega akta v uvodu sodbe še ni podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
pripor - ponovitvena nevarnost - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obdolženčeva pojasnila, zakaj ni izpolnil svojih obveznosti do oškodovanca, s čimer smiselno zanika storitev kaznivega dejanja, pomenijo izpodbijanje dejanskega stanja, zaradi katerega po določbi 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - obličnost
Sodišči sta pravilno uporabili materialno pravo, ko sta razsodili, da ni mogoče razvezati pogodbe o dosmrtnem preživljanju po tretjem odstavku 120. člena Zakona o dedovanju (ZD, Ur. l., št. 15/76 do 23/78 in RS, št. 13/94 do 67/2001), saj je toženec izpolnjeval svoje obveznosti, in da tožnica utemeljeno zahteva razvezo pogodbe po drugem odstavku 120. člena ZD, ker se je medsebojno razmerje tako omajalo, da skupno življenje ni več znosno.
ZOR člen 192, 200. Pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SRS člen 19, 19/2, 22, 30, 30/5, 143.ZPP člen 336, 336/1, 367, 367/2, 371, 377, 383.
telesne bolečine - strah - zavrženje revizije - višina denarne odškodnine - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi skaženosti - nepopolna revizija - povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost države - ukrepanje policistov pri legitimiranju vinjene osebe - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - dovoljenost revizije v odškodninskem sporu
Oseba brez dokumentov, ki je ob neupravičenem legitimiranju policistov zaradi vinjenosti govorila nerazločno in se upirala privedi na policijsko postajo, ni soodgovorna za škodo zaradi zloma noge, ki sta ji ga ob vklepanju povzročila policista.
ZKP člen 439, 439/2, 362, 362/1, 368, 368/3, 339, 339/1.
skrajšani postopek - vabilo na glavno obravnavo - vsebina vabila - pritožba - pravni pouk o pravici do pritožbe - sodba brez obrazložitve - glavna obravnava - izvajanje dokazov - listine - branje listin
Pritožbo lahko stranke napovejo le po razglasitvi sodbe. Zato najave pritožbe pred izrekom sodbe ni mogoče šteti kot napoved pritožbe.
Če sodba v skladu z določbo 3. odstavka 368. člena ZKP nima obrazložitve, v postopku s pravnimi sredstvi ni mogoče ugotavljati pomanjkljivosti, ki bi sicer izhajale iz obrazložitve sodbe.
Ker je v 1. odstavku 339. člena ZKP predpisano, da se med drugim na glavni obravnavi preberejo listine, knjige in druga pisanja, ki se uporabijo kot dokaz, po presoji senata oziroma sodnika posameznika pa se sme njihova vsebina na kratko povedati, to pomeni, da le vpogled v take listine ne zadostuje.
ZKP člen 53, 53/2, 57, 371, 371/1-5, 372, 372/1-3.
predlog za kazenski pregon - umik predloga
Na umik predloga za pregon ni mogoče sklepati na podlagi konkludentnih dejanj in domnev. Prav tako je pravno neveljaven umik, če je bila izjava dana pod vplivom sile, grožnje ali drugega nedovoljenega sredstva. Pravnega učinka tudi nima obljuba oškodovanca obdolžencu, da bo umaknil predlog za pregon.
upravni spor - dopustnost tožbe - tožba zoper dokončno in pravnomočno odločbo tožene stranke - zavrženje tožbe
Odločba, ki je bila izdana v denacionalizacijskem postopku, v katerem tožnik ni sodeloval, je, glede na to, da stranke zoper njo niso vložile pritožbe, postala dokončna in pravnomočna. Ker pa se tožba lahko vloži le znotraj odprtega tožbenega roka za stranke v postopku, ta rok pa zaradi nevložene pritožbe in pravnomočnosti odločbe v tem primeru sploh ni začel teči, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna.
Kadar postane skupno bivanje neznosno se pogodba o preužitku zato v znatnem delu ne izvršuje, vzrok za to pa tiči na doživljajski strani preživljanca, mora ta poseči po milejši sankciji, ne pa zahtevati razveze pogodbe. Usklajenost temeljnih načel obligacijskega prava ter ustavnega načela sorazmernosti zahteva, da skuša tak preživljanec pogodbeno razmerje najprej ustrezno spremeniti. Šele če to ni mogoče ali če druga stran v takšno spremembo ne privoli, lahko zahteva razvezo pogodbe.
tožba zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je bilo poseženo v ustavno pravico iz 23. člena Ustave RS
Tožnik ima pravni interes za tožbo zaradi nezakonitega dejanja, s katerim je poseženo v ustavno pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, dokler nezakonito dejanje še traja. Ob ugotovitvi, da je nezakonito dejanje prenehalo, sodišče tožbo zavrže. Tožnik pa ima v primeru kršitve ustavne pravice iz 23. člena Ustave RS po že končanem postopku možnost vložiti odškodninsko tožbo po 26. členu Ustave RS.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - glavna in postranske terjatve - kapitalizirane obresti - zavrženje revizije
V obravnavanem primeru znaša vrednost izpodbijanega dela glavnega zahtevka le 911.188 SIT (izpodbijanih 1,059.303 SIT minus 148.115 SIT kapitaliziranih obresti). Pomeni, da izpodbijani del pravnomočne sodbe ne presega navedenega zakonskega praga 1,000.000 SIT. Revizija je tako vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti, in je zato nedovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22952
KZ člen 145, 145/1.ZKP člen 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - ogrožanje varnosti - resna grožnja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Za obstoj resne grožnje kot znaka kaznivega dejanja ogrožanja varnosti po 1. odstavku 145. člena KZ ni bistveno, ali je storilec grožnjo nameraval uresničiti oziroma kaj je z njo želel doseči.
ZUP (1986) člen 286, 288, 288/1. ZUS člen 72, 72/2, 74.
upravna izvršba - izvršba s prisilitvijo - pritožba v izvršilnem postopku - izpodbijanje odločbe, ki se izvršuje
Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ne bi smelo presojati pravilnosti izvršilnega naslova. Po 1. odstavku 288. člena ZUP/86 se pritožba v upravnem izvršilnem postopku lahko nanaša na samo izvršbo in z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odločba o dovolitvi priglašenih del - postavitev ograje - uskladitev izvedenih del z odločbo o dovolitvi priglašenih del
Ker je tožnik zgradil drugačno ograjo, kot mu je bilo dovoljeno z odločbo o dovolitvi priglašenih del, je urbanistični inšpektor izdal ukrep po 1. odstavku 75. člena ZUN, da se izvedena dela uskladijo s pogoji izdane odločbe o priglasitvi del.