URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/2, 93/3, 93/4, 98, 98/1-2. ZPNačrt člen 109.
razlastitev za namen gradnje ceste - uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - dokazovanje javnega interesa - zakonska domneva
Za uvedbo postopka za razlastitev za namen gradnje ceste (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 mora biti javni interes izkazan na način iz tretjega odstavka istega člena v zvezi s 109. členom ZPNačrt, to je z ustreznim prostorskim aktom.
ZUS-1 člen 2, 4, 5. ZNPPol člen 138, 138/1, 138/5, 138/6, 139, 140, 140/2, 146, 146/7-2, 146/8, 154, 154/2. URS člen 14.
pritožba nad delom policije po ZNPPol - obvestilo o neobravnavi pritožbe - varstvo človekovih pravic - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - subsidirano sodno varstvo - arbitrarnost - načelo enakosti pred zakonom
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“.
Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka.
Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj bi s tem kršila pravico pritožnika do enakosti pred zakonom, zato take razlage zakonu ne sme dati niti sodišče prve stopnje niti tožena stranka. Povedano drugače, možnost vsebinskega obravnavanja pritožbe po ZNPPol pred pristojnimi organi ne sme biti arbitrarno, ob očitni kršitvi določb ZNPPol, ki urejajo dostop do tega postopka, odvzeta nobenemu pritožniku, saj v nasprotnem primeru to pomeni kršitev 14. člena Ustave.
ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-4. ZKP člen 172, 172/3, 220, 220/1.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - odredba preiskovalnega sodnika v zadevi mednarodne pomoči - akt sodnika izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije
Tožnik izpodbija posamični akt sodnika, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije. Ne samo, da zoper posamične akte sodnikov ni zagotovljen upravni spor po 2. členu ZUS-1 (3. člen ZUS-1 izrecno določa, da upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti), ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave RS tudi ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
To, da je v zadevi odločal sodnik, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev. Prav tako ni v upravnem sporu mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic v kazenskem postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), temveč je njihovo varstvo mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, določenih z ZKP.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se „podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi“ presoja glede na realno dokazano odločitev delodajalca v obliki sestave pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predaji take pisne odpovedi v odpremo. Res pa za delavca nastopijo učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi šele z njeno vročitvijo.
Za presojo so bile bistvene ugotovitve sodišča, da je tožnica kot specialna pedagoginja dne 31. 1. 2014 v učilnici ob neprilagojenem vedenju osemletnega učenca z avtistično motnjo z dlanjo udarila po obrazu (da je torej šlo za klofuto) in da je dne 4. 2. 2014 ob hospitaciji v učilnici neprimerno burno odreagirala na ravnateljevo zahtevo (prošnjo), da mu pokaže pripravo na uro. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da sta tako prvo kot drugo ravnanje pomenili hujšo kršitev tožničinih delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je tako klofuta učenca, kot burno nasprotovanje ravnatelju pred učenci v učilnici za pedagoga povsem nesprejemljivo ravnanje.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fiktivni razlog
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta.
ZJU člen 26, 35, 156, 156/2, 158. ZPP člen 213, 286a., 287.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - postopek usklajevanja s sindikati - obrazloženost odločb delodajalca - ponudba ustreznega delovnega mesta
Odločba prvostopnega organa in odločba Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca.
Bistveno je, da je bil dokazni predlog podan pravočasno (prvi odstavek 286. člena). Kdaj (na katerem naroku za glavno obravnavo) bo sodišče predlagane dokaze izvedlo, je njegova presoja.
pravica do vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost - zakonska zveza - trajanje partnerske skupnosti
Pokojni zavarovanec je bil starejši od 58 let, vendar je bila revidentka s pokojnikom v zakonski zvezi manj kot eno leto, zato ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Prav tako ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi 114. člena ZPIZ-1, saj je bila s pokojnim zavarovancem v zunajzakonski skupnosti manj kot tri leta.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Zmotno je revizijsko stališče, da že iz jezikovne razlage zakonske določbe izhaja, da mora vsaj en sindikalni zaupnik uživati varstvo pred odpovedjo. Res je, da prvi odstavek 112. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku. Vendar okoliščina, da zakon pri tem uporablja ednino, ne pomeni, da mora varstvo uživati najmanj en sindikalni zaupnik, ne glede na to, ali je bil dosežen dogovor z delodajalcem o določitvi števila zaupnikov, ki uživajo varstvo. Določbo 112. člena ZDR-1 je namreč treba brati skupaj z določbo 207. člena ZDR-1.
Sodišče se pravilno sklicuje na ustaljeno sodno prakso po kateri zgolj pridobitev statusa sindikalnega zaupnika, še ne zagotavlja varstva pred odpovedjo. Sodišče se je pri tem utemeljeno oprlo na določbo prvega odstavka 207. člena ZDR-1 o tem, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.
ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 9, 9/3, 138, 138/1, 144, 144/1, 144/1-2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - plačilo prispevkov - kršitev pravil upravnega postopka - načelo varstva pravic strank
Večja aktivnost uradne osebe se zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic. Ta dolžnost izhaja 7. člena ZUP, ki ga moramo v primeru uveljavljanja socialnih pravic razlagati ob upoštevanju določbe 50. člena URS. Pravica do socialne varnosti je z ustavo izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države. Država mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje socialnih pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. To nedvomno vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposreden stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem, tako da jo v okviru načela zaslišanja opozori, kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi.
Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Zaradi tega je pravica do zaslišanja tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena URS in na ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena URS. Zato mora uradna oseba stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba - diskriminacija - povračilni ukrepi
Prerazporeditev nalog na druge izvajalce in dejstvo, da je ukinitev delovnega mesta ter drugačna organizacija računovodskih in knjigovodskih del imela tudi pričakovane pozitivne finančne učinke, utemeljuje zaključek sodišča druge stopnje, da je obstoj poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokazan.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - denarna socialna pomoč - spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Tožnica je v tej zadevi izpodbijala zgolj tisti odločbe Centra za socialno delo, s katerim ji je bilo prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane v k.o. G. in s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi te dokončne odločbe prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, kar pa ni spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja oziroma socialnega varstva.
Navedeno pomeni, da bi tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storila. V tem sporu revizija ni dovoljena že na podlagi zakona.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - poškodba med tekom - vojaki
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da kondicijski tek, pri katerem se je poškodovala tožnica ne predstavlja nevarne dejavnosti, za katero bi tožena stranka odgovarjala po načelu objektivne odgovornosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - poslovni razlog - vročitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče se ni opredelilo do navedb tožene stranke in izvedenih dokazov s tem v zvezi, da je pooblaščeni vročevalec – detektiv po dveh neuspelih poskusih vročitve sporne odpovedi tožnici na njenem domu pustil v hišnem predalčniku obvestilo, da naj bo naslednjega dne ob določeni uri doma zaradi vročitve pošiljke tožene stranke, in ker tožnice ob napovedani uri tudi naslednji dan ni našel, njen zunajzakonski partner pa je prevzem pošiljke odklonil, ji je pošiljko pustil v hišnem predalčniku in toženo stranko obvestil, kako je bila vročitev opravljena. Prav tako se sodišče ni opredelilo do tožničine izpovedbe, da je v bistvu ravnala v skladu z nasvetom, naj ničesar ne sprejme. Glede na to tožena stranka sodišču utemeljeno očita, da izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje nimata razlogov o presoji, da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila nikoli vročena in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožnikove pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njegov predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen.
Tožnik je vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas v 30 dnevnem roku po prenehanju zadnje pogodbe o avtorskem delu ter zahteval reintegracijo in reparacijo. Tak zahtevek procesno in materialnopravno zadošča za odločitev o obstoju delovnega razmerja.
invalidi - uvrstitev v kategorijo invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Tožnik neutemeljeno navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca specialista-ortopeda, pač pa je za izvedenca postavilo specialista medicine dela, prometa in športa, ki naj ne bi bil ustrezen izvedenec za ocenjevanje njegove preostale delazmožnosti. Prav izvedenec navedene stroke ima namreč ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mestih znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtevah za zasedbo teh delovnih mest.
otroški dodatek - center za socialno delo - odločitev v prvih dneh naslednjega meseca - odločanje organa po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.
Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
Če ni v opisnem delu plana določena sprememba namembnosti zemljišč na podlagi določitve ureditvenih območij, predvidenih posegov v prostor, potem tudi takšna opredelitev v zgolj grafičnem delu (skici) ne zadostuje za ugotovitev, da je bila spremenjena namembnost zemljišča.