URS člen 22, 147. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 73, 74, 74/2, 74/3, 74/4, 77, 96, 99, 99/1, 99/2. ZDoh člen 15, 15/1-1, 15/1-4. ZDoh-1 člen 23, 27, 27/2-8, 30, 30/4. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZUP člen 10, 164, 164/2. ZUS-1 člen 20, 20/2, 93.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic
Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi delniških opcij, po presoji Vrhovnega sodišča neugodna davčna obravnava revidentke ne bi pomenila kršitve pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, kot ju opredeljuje PDEU.
Revidentkin predlog za zaslišanje štirih opcijskih upravičencev, lastnikov nizozemske družbe, ni niti očitno neprimeren niti nepotreben, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do tožbenih navedb glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem navedenih prič, temveč se je zgolj sklicevalo na obrazložitvi davčnih organov, ki neizvedbe primernega in potencialno relevantnega dokaza nista obrazložila z ustavno dopustnimi razlogi, storilo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
dovoljenost revizije - obveznost ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - predlog za odlog davčne izvršbe - jasno zakonsko besedilo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledice izpodbijanega akta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
V praksi Vrhovnega sodišča ni sporno, da davčni organ ni dolžan izdati akta (tudi procesnega ne), če stranka nima pravice podati predloga za njegovo izdajo, zato v primeru, ko je davčni organ akt sicer izdal, vendar, ker mu tega ni bilo treba in je bil revident deležen več pravic kot mu gredo po veljavni zakonodaji, vprašanje obrazložitve tega akta ni pomembno pravno vprašanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006676
ZPP člen 367a. ZObr člen 93.
predlog za dopustitev revizije - stroški izobraževanja - vojaki - šola za podčastnike - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbe 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS ter sklenjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - telesna okvara - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 47, 47/1, 47/5, 127, 127/8. URS člen 14, 14/1, 14/2.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - zatrjevana nedopustna diskriminacija tujca nasproti državljanu - jasne zakonske določbe - ni pomembno pravno vprašanje
Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Iz 47. člena ZTuj-2 torej brez dvoma izhaja, da je možno priznati pravico do združitve družine z družinskimi člani le v prvem odstavku opredeljenemu tujcu in ne njegovim družinskim članom, zato je v skladu s petim odstavkom istega člena le on tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine, in ne njegov družinski član (torej revident). Ker je določba 47. člena ZTuj-2 jasna, ne potrebuje dodatne razlage, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila.
Pomembnega pravnega vprašanja ne odpirajo revidentove navedbe glede nedopustne diskriminacije tujca nasproti državljanu. Diskriminacija, kot izhaja iz prvega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), temelji na osebnih okoliščinah (kot so npr. rasa, spol, jezik, vera), državljanstvo pa pomeni pravni status in ne osebno okoliščino. Vsako neenako obravnavanje na podlagi državljanskega statusa še ne pomeni nedopustne neenakosti pred zakonom. Drugi odstavek 14. člena URS zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno ali bistveno različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V tem primeru pa zakonodajalcu nerazumnih razlogov za neenako obravnavanje niti ni mogoče očitati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - fiktivni razlog
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta. Gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. Mora pa preveriti, ali s formalno sicer izkazanim poslovnim razlogom ni prišlo do zlorabe tega instituta.
Sodišče je pravilno ugotovilo, da se „podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi“ presoja glede na realno dokazano odločitev delodajalca v obliki sestave pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in predaji take pisne odpovedi v odpremo. Res pa za delavca nastopijo učinki odpovedi pogodbe o zaposlitvi šele z njeno vročitvijo.
Za presojo so bile bistvene ugotovitve sodišča, da je tožnica kot specialna pedagoginja dne 31. 1. 2014 v učilnici ob neprilagojenem vedenju osemletnega učenca z avtistično motnjo z dlanjo udarila po obrazu (da je torej šlo za klofuto) in da je dne 4. 2. 2014 ob hospitaciji v učilnici neprimerno burno odreagirala na ravnateljevo zahtevo (prošnjo), da mu pokaže pripravo na uro. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da sta tako prvo kot drugo ravnanje pomenili hujšo kršitev tožničinih delovnih obveznosti v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj je tako klofuta učenca, kot burno nasprotovanje ravnatelju pred učenci v učilnici za pedagoga povsem nesprejemljivo ravnanje.
ZJU člen 26, 35, 156, 156/2, 158. ZPP člen 213, 286a., 287.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - postopek usklajevanja s sindikati - obrazloženost odločb delodajalca - ponudba ustreznega delovnega mesta
Odločba prvostopnega organa in odločba Komisije kot celota predstavljata odločitev delodajalca.
Bistveno je, da je bil dokazni predlog podan pravočasno (prvi odstavek 286. člena). Kdaj (na katerem naroku za glavno obravnavo) bo sodišče predlagane dokaze izvedlo, je njegova presoja.
pravica do vdovske pokojnine - zunajzakonska skupnost - zakonska zveza - trajanje partnerske skupnosti
Pokojni zavarovanec je bil starejši od 58 let, vendar je bila revidentka s pokojnikom v zakonski zvezi manj kot eno leto, zato ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi četrtega odstavka 110. člena ZPIZ-1. Prav tako ni upravičena do vdovske pokojnine po določbi 114. člena ZPIZ-1, saj je bila s pokojnim zavarovancem v zunajzakonski skupnosti manj kot tri leta.
ZUTD člen 59. ZUP člen 7, 9, 9/3, 138, 138/1, 144, 144/1, 144/1-2.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - plačilo prispevkov - kršitev pravil upravnega postopka - načelo varstva pravic strank
Večja aktivnost uradne osebe se zahteva pri uveljavljanju socialnih pravic. Ta dolžnost izhaja 7. člena ZUP, ki ga moramo v primeru uveljavljanja socialnih pravic razlagati ob upoštevanju določbe 50. člena URS. Pravica do socialne varnosti je z ustavo izrecno priznana kot človekova pravica. Po svoji naravi je pozitivna pravica, kar pomeni, da je za njeno uresničevanje potrebno aktivno delovanje države. Država mora zagotoviti učinkovito uveljavljanje socialnih pravic na zakonodajnem, izvršilnem in sodnem nivoju. To nedvomno vključuje tudi postopek pred upravnimi organi, ki predstavljajo prvi neposreden stik stranke z državo. Od uradne osebe se zahteva, da stranki zagotovi pridobitev socialnih pravic tudi z aktivnim postopanjem, tako da jo v okviru načela zaslišanja opozori, kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi.
Načelo zaslišanja stranke ima v upravnem postopku poseben pomen, saj se posamezniku kot stranki zagotavlja položaj subjekta in ne zgolj objekta odločanja v upravnem postopku. Zaradi tega je pravica do zaslišanja tudi ustavna pravica, ki temelji na načelu enakega varstva pravic iz 22. člena URS in na ustavnem varstvu človekovega dostojanstva iz 21. člena URS. Zato mora uradna oseba stranki posredovati svoje videnje dejanskih in pravnih okoliščin zadeve, med njimi tudi uspeh dokazovanja in predvideno vsebino odločitve, kar je še posebej pomembno v primeru, če je rezultat postopka za stranko neugoden.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zloraba - diskriminacija - povračilni ukrepi
Prerazporeditev nalog na druge izvajalce in dejstvo, da je ukinitev delovnega mesta ter drugačna organizacija računovodskih in knjigovodskih del imela tudi pričakovane pozitivne finančne učinke, utemeljuje zaključek sodišča druge stopnje, da je obstoj poslovnega razloga, ki utemeljuje odpoved pogodbe o zaposlitvi, dokazan.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - sindikalni zaupnik - varstvo pred odpovedjo
Zmotno je revizijsko stališče, da že iz jezikovne razlage zakonske določbe izhaja, da mora vsaj en sindikalni zaupnik uživati varstvo pred odpovedjo. Res je, da prvi odstavek 112. člena ZDR-1 določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi imenovanemu ali voljenemu sindikalnemu zaupniku. Vendar okoliščina, da zakon pri tem uporablja ednino, ne pomeni, da mora varstvo uživati najmanj en sindikalni zaupnik, ne glede na to, ali je bil dosežen dogovor z delodajalcem o določitvi števila zaupnikov, ki uživajo varstvo. Določbo 112. člena ZDR-1 je namreč treba brati skupaj z določbo 207. člena ZDR-1.
Sodišče se pravilno sklicuje na ustaljeno sodno prakso po kateri zgolj pridobitev statusa sindikalnega zaupnika, še ne zagotavlja varstva pred odpovedjo. Sodišče se je pri tem utemeljeno oprlo na določbo prvega odstavka 207. člena ZDR-1 o tem, da se število sindikalnih zaupnikov, ki uživajo varstvo skladno s 112. členom tega zakona, lahko določi v skladu s kriteriji dogovorjenimi v kolektivni pogodbi oziroma dogovorjenimi med delodajalcem in sindikatom.
prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - denarna socialna pomoč - spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja - nedovoljena revizija - zavrženje revizije
Tožnica je v tej zadevi izpodbijala zgolj tisti odločbe Centra za socialno delo, s katerim ji je bilo prepovedano odtujiti in obremeniti nepremičnine vpisane v k.o. G. in s katerim je bilo odločeno, da se na podlagi te dokončne odločbe prepoved odtujitve in obremenitve zaznamuje v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, kar pa ni spor o pravici do in iz socialnega zavarovanja oziroma socialnega varstva.
Navedeno pomeni, da bi tožnica zoper sodbo sodišča druge stopnje lahko vložila le predlog za dopustitev revizije, česar pa ni storila. V tem sporu revizija ni dovoljena že na podlagi zakona.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - poškodba med tekom - vojaki
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je postavilo na stališče, da kondicijski tek, pri katerem se je poškodovala tožnica ne predstavlja nevarne dejavnosti, za katero bi tožena stranka odgovarjala po načelu objektivne odgovornosti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu - poslovni razlog - vročitev odpovedi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče se ni opredelilo do navedb tožene stranke in izvedenih dokazov s tem v zvezi, da je pooblaščeni vročevalec – detektiv po dveh neuspelih poskusih vročitve sporne odpovedi tožnici na njenem domu pustil v hišnem predalčniku obvestilo, da naj bo naslednjega dne ob določeni uri doma zaradi vročitve pošiljke tožene stranke, in ker tožnice ob napovedani uri tudi naslednji dan ni našel, njen zunajzakonski partner pa je prevzem pošiljke odklonil, ji je pošiljko pustil v hišnem predalčniku in toženo stranko obvestil, kako je bila vročitev opravljena. Prav tako se sodišče ni opredelilo do tožničine izpovedbe, da je v bistvu ravnala v skladu z nasvetom, naj ničesar ne sprejme. Glede na to tožena stranka sodišču utemeljeno očita, da izpodbijana sodba in sodba sodišča prve stopnje nimata razlogov o presoji, da sporna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila nikoli vročena in da je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožnikove pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njegov predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen.
Tožnik je vložil tožbo za ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas v 30 dnevnem roku po prenehanju zadnje pogodbe o avtorskem delu ter zahteval reintegracijo in reparacijo. Tak zahtevek procesno in materialnopravno zadošča za odločitev o obstoju delovnega razmerja.
otroški dodatek - center za socialno delo - odločitev v prvih dneh naslednjega meseca - odločanje organa po uradni dolžnosti
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da bi center za socialno delo o upravičenosti do otroškega dodatka moral odločiti s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe, to je s 1. 10. 2012 in ne s 1. 9. 2012, kot je odločil. Izpodbijane odločbe se nanašajo le na pravico do otroškega dodatka, ta pravica ni odvisna od tega, ali otrok obiskuje vrtec ali osnovno šolo, zato so neupoštevne revizijske navedbe o tem, da je bil otrok septembra 2012 v šoli in ne v vrtcu.
Odločitev je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42b. člena ZUPJS, ki določa, da center za socialno delo o dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe, za katere je izvedel po uradni dolžnosti ali pa na način in v roku iz drugega odstavka 42. člena ZUPJS, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.
invalidi - uvrstitev v kategorijo invalidnosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec
Tožnik neutemeljeno navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko ni ugodilo njegovemu predlogu za zaslišanje izvedenca specialista-ortopeda, pač pa je za izvedenca postavilo specialista medicine dela, prometa in športa, ki naj ne bi bil ustrezen izvedenec za ocenjevanje njegove preostale delazmožnosti. Prav izvedenec navedene stroke ima namreč ustrezno strokovno znanje tako s področja medicine kot s področja poznavanja različnih poklicev, delovnih mestih znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtevah za zasedbo teh delovnih mest.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - upravljanje večstanovajskih stavb - pogodba o upravljanju - izterjava sredstev za rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - skupnost etažnih lastnikov - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - procesna legitimacija - prenos procesne legitimacije - razširitev procesne legitimacije - cesija - prenos materialnopravnih upravičenj - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe
Upravnik ima aktivno procesno legitimacija za izterjavo vplačil v rezervni sklad, če zahteva plačilo na poseben račun, na katerem se ta sredstva zbirajo.