ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 379, 379/1. ZZZDR člen 59, 59/1. URS člen 22, 25.
dopuščena revizija - pravica do izjave v postopku - odgovor na pritožbene navedbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Obrazložitev sodišča druge stopnje mora biti taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave RS) in pritožbe (25. člen Ustave RS), kar se v pravdi izrazi kot absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe pred sodiščem druge stopnje, ne pomeni pa, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je mogoče ugotoviti, zakaj in na podlagi česa je sodišče tako odločilo.
dopuščena revizija - odgovor na tožbo - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nasprotje med dokazi in trditvami - razpis naroka - izvajanje dokazov
Sklepčnost tožbe, torej utemeljenost tožbenega zahtevka, ki izhaja iz trditev v tožbi, se v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, ne more presojati z izvedbo dokazov na naroku.
Revidentka s sklicevanjem na načelo afirmacije pogodb opozarja, da so pogodbene stranke morebitne pomanjkljivosti, torej zmoto tožencev glede dogovora o dejanski uporabi skupnih delov, odpravile, saj so njihovo odpravo v zapisniku o primopredaji opredelile kot pogoj za plačilo preostanka kupnine.
Z omenjeno trditvijo je revidentka dovolj obrazloženo opozorila na določbo četrtega odstavka 46. člena OZ, ki stranki preprečuje sklicevanje na zmoto, če je druga stranka ponudila izpolnitev pogodbe tako, kot da zmote ni bilo. V takšnem primeru pogodba, tudi če je obremenjena z naklepno povzročeno zmoto, konvalidira.
Ker je tožnica ponudila izpolnitev pogodbe, kot sta si jo ob sklenitvi zamišljala toženca, se na zmoto (in na zatrjevano prevaro) ne moreta več uspešno sklicevati. Presoja spora ob takšnih dejanskih ugotovitvah zato ne more temeljiti na vprašanju veljavnosti pogodbe zaradi napak volje, ampak, upoštevajoč postavljene trditve tožencev, kvečjemu na podlagi pravil o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve z uporabo določb od 103. do 111. člena OZ.
ZKP člen 358, 358-3. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6. ZJZ člen 40.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata - prekršek – kaznivo dejanje - instrukcijska maksima
Pri plačilnih nalogih, izdanih za prekrške in kaznivim dejanjem po sodbi ne gre za isto stvar, zato plačilni nalog prekrškovnega organa ne pomeni tako imenovane „res iudicata“ ter iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP tudi ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja po 301. členu KZ-1.
ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36. ZPPSL člen 183. OZ člen 122, 122/1, 364, 364/2, 427, 427/1, 432. ZGD člen 3, 6.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - rok za uveljavljanje terjatve - izjava volje za izbrisano družbo - spregled pravne osebnosti - obveznosti družbe pred vpisom v sodni register - odškodninska odgovornost - odgovornost izjavitelja
Presoja družbenikove odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe izven določb ZFPPod.
URS člen 22. UZITUL člen 19, 19/3, 22b. ZNISESČP člen 2, 5, 5/3, 7, 7/2, 7/4, 15, 15/3. OZ člen 434, 434/1, 434/3. ZUP člen 147, 147/3.
devizne vloge varčevalcev - odgovornost banke - odgovornost države - sodba ESČP - verifikacijski postopek - prevzem izpolnitve - nova materialna podlaga na revizijski stopnji - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave v postopku
Na podlagi napotka ESČP iz zadeve Ališič in drugi (št. 60642/08 z dne 16. 7. 2014) je zakonodajalec sprejel zakon, po katerem se bo sistemski problem neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcev reševal v verifikacijskem postopku s pomočjo instituta prevzema izpolnitve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika
Zgolj subjektivno prepričanje toženca, da mu Okrajno sodišče v Žalcu ne bo zagotovilo poštenega sojenja, ker je po tem, ko je že prevzelo zadevo v reševanje, od sodnice A. A. prejelo toženčevo vlogo, ki je bila vložena še na Okrajno sodišče v Velenju, pa ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo krajevne pristojnosti.
Sodišče v fazi odločanja o odreditvi pripora oceni le, ali do tedaj zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenega suma je v prvi vrsti dejansko vprašanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prijateljsko razmerje med zakoncem stranke v postopku in uslužbencem pristojnega sodišča
Okoliščina, da naj bi bila upnikova žena prijateljica uslužbenke izvršilnega oddelka pristojnega sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča ni okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 12. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina odškodnine - pavšalna odškodnina - načelo individualizacije odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči odmerili odškodnino za (premoženjsko in nepremoženjsko) škodo v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP.
ZUS-1 člen 2, 4, 5. ZNPPol člen 138, 138/1, 138/5, 138/6, 139, 140, 140/2, 146, 146/7-2, 146/8, 154, 154/2. URS člen 14.
pritožba nad delom policije po ZNPPol - obvestilo o neobravnavi pritožbe - varstvo človekovih pravic - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - subsidirano sodno varstvo - arbitrarnost - načelo enakosti pred zakonom
Postopek pritožbe po ZNPPol – čeprav samostojno ne pomeni učinkovitega pravnega sredstva za varstvo človekovih pravic – vendarle pomeni pomemben instrument, ki k temu lahko prispeva. Navedeno izhaja tako iz poročil Varuha človekovih pravic kot tudi iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju ZNPPol, ki izkazujejo cilj Vlade in Državnega zbora „zagotoviti neodvisno, objektivno, strokovno in kakovostno reševanje oziroma obravnavo pritožb zoper policiste“.
Izrecna zakonska ureditev možnosti pritožbe zoper delo policistov ter njenega obravnavanja v ZNPPol vzpostavlja specifičen postopek, ki že po svojem obstoju – in ne le zaradi svojega rezultata – pomeni posebno vrednoto tako za sistemsko ureditev kot tudi za prizadetega posameznika. Nezakonita zavrnitev dostopa do meritorne presoje zatrjevanih kršitev v pritožbenem postopku po ZNPPol s posamičnim aktom tožene stranke zato pomeni poseg v pravni interes pritožnika, ki ga vzpostavlja sam ZNPPol z uvedbo navedenega postopka.
Zakonska ureditev, ki bi dajala toženi stranki pooblastilo, da brez upoštevanja konkretnih okoliščin samovoljno odreče pravico do navedene pritožbe zoper delo policista, bi bila sama po sebi neustavna, saj bi s tem kršila pravico pritožnika do enakosti pred zakonom, zato take razlage zakonu ne sme dati niti sodišče prve stopnje niti tožena stranka. Povedano drugače, možnost vsebinskega obravnavanja pritožbe po ZNPPol pred pristojnimi organi ne sme biti arbitrarno, ob očitni kršitvi določb ZNPPol, ki urejajo dostop do tega postopka, odvzeta nobenemu pritožniku, saj v nasprotnem primeru to pomeni kršitev 14. člena Ustave.
ZUS-1 člen 2, 3, 4, 36, 36/1-4. ZKP člen 172, 172/3, 220, 220/1.
upravni spor - varstvo ustavnih pravic - subsidiarno sodno varstvo - odredba preiskovalnega sodnika v zadevi mednarodne pomoči - akt sodnika izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije
Tožnik izpodbija posamični akt sodnika, izdan v okviru izvrševanja sodne funkcije. Ne samo, da zoper posamične akte sodnikov ni zagotovljen upravni spor po 2. členu ZUS-1 (3. člen ZUS-1 izrecno določa, da upravni akti niso tiste odločitve, ki jih nosilci zakonodajne in sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti), ZUS-1 v povezavi s 157. členom Ustave RS tudi ni mogoče razlagati tako, da v odsotnosti pritožbe oziroma drugega pravnega sredstva zoper odločitev sodnika vselej vstopi možnost upravnega spora.
To, da je v zadevi odločal sodnik, že samo po sebi pomeni, da je bilo stranki zagotovljeno sodno varstvo njenega pravnega položaja, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 ni potrebno oziroma zahtevano.
Odločitev rednih sodišč se ne more in ne sme izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev. Prav tako ni v upravnem sporu mogoče uveljavljati kršitev ustavnih pravic v kazenskem postopku (kot samostojni razlog za tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1), temveč je njihovo varstvo mogoče uveljavljati v okviru pravnih sredstev, določenih z ZKP.
URS člen 69. ZUreP-1 člen 92, 92/2, 93, 93/1, 93/1-1, 93/2, 93/3, 93/4, 98, 98/1-2. ZPNačrt člen 109.
razlastitev za namen gradnje ceste - uvedba postopka razlastitve - pogoji za uvedbo postopka - dokazovanje javnega interesa - zakonska domneva
Za uvedbo postopka za razlastitev za namen gradnje ceste (1. točka prvega odstavka 93. člena ZUreP-1 mora biti javni interes izkazan na način iz tretjega odstavka istega člena v zvezi s 109. členom ZPNačrt, to je z ustreznim prostorskim aktom.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna klavzula
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošna klavzula iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi o tem, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja in da ni odprtih zadev na strani delodajalca niti na strani delavca, v okoliščinah konkretnega primera velja tudi za konkurenčno klavzulo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za čas po prenehanju delovnega razmerja.
V istovrstnem sporu pripadnika S. v. je revizijsko sodišče na podlagi dopuščene revizije tožene stranke v sodbi VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 že zavzelo stališča do pravnih vprašanj, ki bi lahko bila tudi v tej zadevi pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse v smislu 367a. člena ZPP. Glede na to razlogi za dopustitev revizije v tej zadevi niso podani.