ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27/5, 36. ZPPSL člen 183. OZ člen 122, 122/1, 364, 364/2, 427, 427/1, 432. ZGD člen 3, 6.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - odgovornost za obveznosti izbrisane družbe - rok za uveljavljanje terjatve - izjava volje za izbrisano družbo - spregled pravne osebnosti - obveznosti družbe pred vpisom v sodni register - odškodninska odgovornost - odgovornost izjavitelja
Presoja družbenikove odgovornosti za obveznosti izbrisane družbe izven določb ZFPPod.
dopuščena revizija - odgovor na tožbo - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - nasprotje med dokazi in trditvami - razpis naroka - izvajanje dokazov
Sklepčnost tožbe, torej utemeljenost tožbenega zahtevka, ki izhaja iz trditev v tožbi, se v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, ne more presojati z izvedbo dokazov na naroku.
Revidentka s sklicevanjem na načelo afirmacije pogodb opozarja, da so pogodbene stranke morebitne pomanjkljivosti, torej zmoto tožencev glede dogovora o dejanski uporabi skupnih delov, odpravile, saj so njihovo odpravo v zapisniku o primopredaji opredelile kot pogoj za plačilo preostanka kupnine.
Z omenjeno trditvijo je revidentka dovolj obrazloženo opozorila na določbo četrtega odstavka 46. člena OZ, ki stranki preprečuje sklicevanje na zmoto, če je druga stranka ponudila izpolnitev pogodbe tako, kot da zmote ni bilo. V takšnem primeru pogodba, tudi če je obremenjena z naklepno povzročeno zmoto, konvalidira.
Ker je tožnica ponudila izpolnitev pogodbe, kot sta si jo ob sklenitvi zamišljala toženca, se na zmoto (in na zatrjevano prevaro) ne moreta več uspešno sklicevati. Presoja spora ob takšnih dejanskih ugotovitvah zato ne more temeljiti na vprašanju veljavnosti pogodbe zaradi napak volje, ampak, upoštevajoč postavljene trditve tožencev, kvečjemu na podlagi pravil o prenehanju pogodbe zaradi neizpolnitve z uporabo določb od 103. do 111. člena OZ.
ZKP člen 358, 358-3. KZ-1 člen 301, 301/1. ZJRM-1 člen 6. ZJZ člen 40.
prepoved ponovnega sojenja o isti stvari – ne bis in idem – res iudicata - prekršek – kaznivo dejanje - instrukcijska maksima
Pri plačilnih nalogih, izdanih za prekrške in kaznivim dejanjem po sodbi ne gre za isto stvar, zato plačilni nalog prekrškovnega organa ne pomeni tako imenovane „res iudicata“ ter iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP tudi ne onemogoča kazenskega pregona zaradi očitanega kaznivega dejanja po 301. členu KZ-1.
URS člen 22. UZITUL člen 19, 19/3, 22b. ZNISESČP člen 2, 5, 5/3, 7, 7/2, 7/4, 15, 15/3. OZ člen 434, 434/1, 434/3. ZUP člen 147, 147/3.
devizne vloge varčevalcev - odgovornost banke - odgovornost države - sodba ESČP - verifikacijski postopek - prevzem izpolnitve - nova materialna podlaga na revizijski stopnji - časovne meje pravnomočnosti - pravica do izjave v postopku
Na podlagi napotka ESČP iz zadeve Ališič in drugi (št. 60642/08 z dne 16. 7. 2014) je zakonodajalec sprejel zakon, po katerem se bo sistemski problem neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcev reševal v verifikacijskem postopku s pomočjo instituta prevzema izpolnitve.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 360, 360/1, 379, 379/1. ZZZDR člen 59, 59/1. URS člen 22, 25.
dopuščena revizija - pravica do izjave v postopku - odgovor na pritožbene navedbe - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - ugovor večjega deleža na skupnem premoženju - ugovor posebnega premoženja - razpravno načelo - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju.
Obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje določa 360. člen ZPP, po katerem mora sodišče presoditi tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena. Obrazložitev sodišča druge stopnje mora biti taka, da stranka lahko spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo. Opustitev odgovora na relevantne pritožbene navedbe pomeni tudi kršitev ustavnih pravic do izjave (22. člen Ustave RS) in pritožbe (25. člen Ustave RS), kar se v pravdi izrazi kot absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj tožniku s takšnim ravnanjem ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njegove pritožbe pred sodiščem druge stopnje, ne pomeni pa, da sodbe sodišča druge stopnje ni mogoče preizkusiti (v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je mogoče ugotoviti, zakaj in na podlagi česa je sodišče tako odločilo.
ZMZPP člen 108, 108/3, 109, 109/4, 109/5. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 66, 66/2, 76. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-14, 356.
priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - sodba hrvaškega sodišča - sestava sodišča - izločitev sodnika - uporaba Uredbe 44/2001 ratione temporis - razlogi sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba senata
Sklepa sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti zato, ker sodišče ni izrecno navedlo konkretne določbe pravnega predpisa, na katerega je oprlo svojo odločitev o pravilnosti uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah za konkretni primer.
Sodišče v fazi odločanja o odreditvi pripora oceni le, ali do tedaj zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obdolženec izvršil kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenega suma je v prvi vrsti dejansko vprašanje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - prijateljsko razmerje med zakoncem stranke v postopku in uslužbencem pristojnega sodišča
Okoliščina, da naj bi bila upnikova žena prijateljica uslužbenke izvršilnega oddelka pristojnega sodišča, po presoji Vrhovnega sodišča ni okoliščina, ki bi utemeljevala prenos pristojnosti.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1, 12. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - odgovornost države - izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - višina odškodnine - pavšalna odškodnina - načelo individualizacije odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči odmerili odškodnino za (premoženjsko in nepremoženjsko) škodo v skladu s prvim odstavkom 11. člena ZPŠOIRSP.
Ogled na kraju samem je bil v predkazenskem postopku opravljen pred danim pravnim poukom osumljencu. Ker se sodba nanj ne opira, niti iz ocene drugih dokazov ni razvidno, da bi ta dokaz očitno vplival na odločitev sodnice, ne gre za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
pritožba - sklep o zavrnitvi ugovora zoper sklep o plačilu sodne takse - plačilni nalog
Ugovor zoper plačilni nalog je bil zavrnjen, ker ni bilo ugotovljeno, da bi bil podan kateri od ugovornih razlogov. Ta sta po določbi prvega odstavka 34. a člena ZST-1 dva: da je bila taksa že plačana in da jo je sodišče napačno odmerilo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - telesna okvara - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je v obravnavani zadevi odločilen za materialnopravno presojo o pravici tožnika do invalidnine za telesno okvaro.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZTuj-2 člen 47, 47/1, 47/5, 127, 127/8. URS člen 14, 14/1, 14/2.
dovoljenost revizije - dovoljenje za začasno prebivanje - združitev družine in pravica do celovitosti družine - zatrjevana nedopustna diskriminacija tujca nasproti državljanu - jasne zakonske določbe - ni pomembno pravno vprašanje
Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ne gre za pomembno pravno vprašanje, če je na postavljeno vprašanje mogoče odgovoriti že z branjem zakonskega besedila, torej tedaj, če je besedilo zakonskih določb, na katere se vprašanje nanaša, jasno. Iz 47. člena ZTuj-2 torej brez dvoma izhaja, da je možno priznati pravico do združitve družine z družinskimi člani le v prvem odstavku opredeljenemu tujcu in ne njegovim družinskim članom, zato je v skladu s petim odstavkom istega člena le on tisti, ki lahko vloži prošnjo za izdajo oziroma podaljšanje dovoljenja za prebivanje svojemu družinskemu članu iz razloga združitve družine, in ne njegov družinski član (torej revident). Ker je določba 47. člena ZTuj-2 jasna, ne potrebuje dodatne razlage, ki bi tej jasni zakonski formulaciji sledila.
Pomembnega pravnega vprašanja ne odpirajo revidentove navedbe glede nedopustne diskriminacije tujca nasproti državljanu. Diskriminacija, kot izhaja iz prvega odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS), temelji na osebnih okoliščinah (kot so npr. rasa, spol, jezik, vera), državljanstvo pa pomeni pravni status in ne osebno okoliščino. Vsako neenako obravnavanje na podlagi državljanskega statusa še ne pomeni nedopustne neenakosti pred zakonom. Drugi odstavek 14. člena URS zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Zakonodajalca zavezuje, da enake položaje pravnih subjektov uredi enako, različne pa ustrezno različno. Če zakonodajalec bistveno enake položaje ureja različno ali bistveno različne položaje ureja enako, mora za to obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. V tem primeru pa zakonodajalcu nerazumnih razlogov za neenako obravnavanje niti ni mogoče očitati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS3006676
ZPP člen 367a. ZObr člen 93.
predlog za dopustitev revizije - stroški izobraževanja - vojaki - šola za podčastnike - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženec glede na določbe 93. člena Zakona o obrambi in 7. člena Pravilnika o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju v MORS ter sklenjeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja dolžan vrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja.
URS člen 22, 147. ZDavP-2 člen 5, 5/2, 73, 74, 74/2, 74/3, 74/4, 77, 96, 99, 99/1, 99/2. ZDoh člen 15, 15/1-1, 15/1-4. ZDoh-1 člen 23, 27, 27/2-8, 30, 30/4. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/2. ZUP člen 10, 164, 164/2. ZUS-1 člen 20, 20/2, 93.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - davek od dohodkov pravnih oseb - plačnik davka - obdavčitev realizacije delniških opcij - trenutek obdavčitve nagrajevanja z delniškimi opcijami - izvršitev delniške opcije - odsvojitev delniške opcije - obdavčitev izvršitve delniške opcije po ZDoh - boniteta - načelo zakonitosti v davčnem pravu - dopustno davčno optimiziranje - nedopustno davčno izogibanje - navidezni pravni posli - zloraba predpisov za izognitev davčni obveznosti - davčna neupoštevnost pravnega posla - vrednotenje pravnih poslov po ekonomski vsebini - ničnost pravnega posla - svoboda ustanavljanja - dopustnost omejitve svobode ustanavljanja za preprečevanje povsem umetnih konstruktov - družba brez gospodarske resničnosti - opravljanje gospodarske dejavnosti - davčna obravnava dohodkov članov nadzornega sveta - vračilo zamudnih obresti od neupravičeno odmerjenega in plačanega davka - dokazna sredstva v davčnem postopku - dokazovanje z listinami - zaslišanje prič - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic
Za davčno neupoštevnost odsvojitve opcijskih upravičenj nizozemski družbi v letu 2004 in obdavčitev izvršitve opcij v letu 2006 je treba ugotoviti bodisi, da je
bil prenos opcijskih upravičenj na to družbo v letu 2004 navidezen, ali pa, da so opcijski upravičenci z načinom odsvojitve opcijskih upravičenj navedeni družbi v letu 2004 zlorabili predpise, ki omogočajo
prenos opcijskih upravičenj ter svobodo ustanavljanja gospodarskih družb, z namenom davčnega izogibanja, zaradi česar se tak prenos opcijskih upravičenj na davčnopravnem področju ne upošteva.
Če se ugotovi, da je bila družba brez gospodarske resničnosti, katere izključni cilj je bil izognitev slovenski davčni zakonodaji, in da ustanovitev te družbe ni zasledovala cilja resničnega opravljanja gospodarske dejavnosti v daljšem časovnem obdobju, temveč je bila ustanovljena zgolj z namenom prenosa delniških opcij na Nizozemsko zaradi izognitve davku ob izvršitvi delniških opcij, po presoji Vrhovnega sodišča neugodna davčna obravnava revidentke ne bi pomenila kršitve pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, kot ju opredeljuje PDEU.
Revidentkin predlog za zaslišanje štirih opcijskih upravičencev, lastnikov nizozemske družbe, ni niti očitno neprimeren niti nepotreben, saj tožeča stranka z njimi ni dokazovala dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi bila lahko pravno odločilna.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do tožbenih navedb glede neizvedbe dokaza z zaslišanjem navedenih prič, temveč se je zgolj sklicevalo na obrazložitvi davčnih organov, ki neizvedbe primernega in potencialno relevantnega dokaza nista obrazložila z ustavno dopustnimi razlogi, storilo kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.
V istovrstnem sporu pripadnika S. v. je revizijsko sodišče na podlagi dopuščene revizije tožene stranke v sodbi VIII Ips 30/2016 z dne 8. 3. 2016 že zavzelo stališča do pravnih vprašanj, ki bi lahko bila tudi v tej zadevi pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse v smislu 367a. člena ZPP. Glede na to razlogi za dopustitev revizije v tej zadevi niso podani.
dovoljenost revizije - obveznost ni izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - predlog za odlog davčne izvršbe - jasno zakonsko besedilo - že rešeno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledice izpodbijanega akta
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
V praksi Vrhovnega sodišča ni sporno, da davčni organ ni dolžan izdati akta (tudi procesnega ne), če stranka nima pravice podati predloga za njegovo izdajo, zato v primeru, ko je davčni organ akt sicer izdal, vendar, ker mu tega ni bilo treba in je bil revident deležen več pravic kot mu gredo po veljavni zakonodaji, vprašanje obrazložitve tega akta ni pomembno pravno vprašanje.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna klavzula
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali splošna klavzula iz sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi o tem, da so medsebojno izpolnjene vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja in da ni odprtih zadev na strani delodajalca niti na strani delavca, v okoliščinah konkretnega primera velja tudi za konkurenčno klavzulo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi za čas po prenehanju delovnega razmerja.