ZUS-1 člen 83, 83/2-3. ZEKom-1 člen 24, 51, 52, 57.
dovoljenost revizije - sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc - zelo hude posledice niso izkazane - neposredne posledice izpodbijanega akta – zatrjevana posledica je bodoči negotov dogodek
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami o onemogočanju izbire glede slišnosti posamezne radijske postaje ni izkazala, v čem naj bi to zanjo pomenilo zelo hude posledice izpodbijanega akta. Dovoljenosti revizije prav tako ne izkazuje s sklicevanjem na morebitne bodoče negotove dogodke (izguba poslušalstva in prenehanje oddajanja radijske postaje), saj ne pomenijo neposredne posledice izpodbijanega akta. Poleg tega jih revidentka tudi z ničemer ne izkaže. Revidentkino sklicevanje na neenak položaj v primerjavi s konkurenti pa po presoji Vrhovnega sodišča prav tako ne izkazuje zelo hudih posledic izpodbijanega akta že zato, ker ni z ničemer izkazala, da bi bila zadeva njenega konkurenta, na katerega se sklicuje, v bistvenem podobna obravnavani.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2. ZDDV-1 člen 62, 67, 67/2.
dovoljena revizija - vrednost spora - davek na dodano vrednost - rok za uveljavljanje odbitka DDV
Prekluzivni rok za uveljavljanje pravice do odbitka DDV ni v nasprotju s pravom Evropske unije. Razlogi, s katerimi revident pojasnjuje, zakaj je odbitek vstopnega DDV za leti 2009 in 2010 uveljavljal šele decembra 2012, torej več kot tri leta oziroma več kot dve leti po pridobitvi pravice do odbitka DDV, pa ne utemeljujejo neprimernosti dolžine predpisanega roka.
dovoljenost revizije - ničnost soglasja za poseg v varovalni pas javne ceste - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje ni izkazana
V postopku je ugotovljeno, da sporno soglasje za poseg v varovani pas ceste, v zemljišča, ki so last revidentke, ne posega, revidentka pa drugih pravic ali pravnih koristi, ki naj bi jih varovala, ni navedla. Zato njeno vprašanje, ki ga gradi na trditvi, ki ni del dejanskega stanja te zadeve, v tej zadevi ni pravno pomembno za pravilno in zakonito odločitev, v posledici tega pa tudi ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VS0018307
ZPP člen 181, 367a, 367c. SZ-1 člen 176. OZ člen 86.
dopuščena revizija - kršitev predkupne pravice - ugotovitev ničnosti - skupno premoženje - sporazum o delitvi skupnega premoženja - pravni interes - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali ima tožnica pravni interes za uveljavljanje ničnosti Sporazuma o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008 ter ali sta drugi toženec in tretja toženka lahko veljavno sklenila Sporazum o delitvi skupnega premoženja z dne 10. 12. 2008.
OZ člen 150. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - vzgojno varstveni zavod - odgovornost šole - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - igrala - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Problematizira se vprašanje ali je igralo na šolskem igrišču nevarna stvar, če ga uporablja otrok višje starosti od priporočene.
dovoljenost revizije - ukrep gradbenega inšpektorja - splošno pravno vprašanje - brez konkretnih dejanskih okoliščin - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Ker je odgovor na revidentovo vprašanje odvisen od konkretnih dejanskih okoliščin, ki jih revident v vprašanje ni vključil, njegovo splošno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.
Revident navedb, s katerimi utemeljuje zelo hude posledice izpodbijanega akta, ni niti verjetno izkazal, na njegovi strani pa ni samo trditveno ampak tudi dokazno breme, so posledice, ki jih navaja, ostale v celoti neizkazane. Presoja, ali so te posledice za revidenta zelo hude, tako ni možna. Zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
predlog za dopustitev revizije - opredelitev spornega pravnega vprašanja - nepopolna vloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Bistvo vprašanja je, da opozori na konkreten pravnorazlagalni problem, ki je odločilen za konkretno zadevo (se pravi: sporno pravno vprašanje) in je obenem bodisi predecenčnega pomena bodisi je pomemben za spoštovanje že obstoječe sodne prakse. Dolžnost predlagatelja je, da vprašanje (ali bolje: pravni problem), ki ima prej opisane lastnosti, v predlogu natančno in konkretno navede. To ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati vprašalno poved. Sporno vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrednosti spornega predmeta po tožbi in nasprotni tožbi se nikoli ne seštevata, ne glede na to, ali gre za povezana zahtevka ali ne. V nasprotnem primeru bi bilo z vidika pravne varnosti preveč nejasno, kdaj se vrednosti seštevajo in kdaj ne. Podlage za tovrstno seštevanje ni ne v določbah 41. člena ZPP ne v določilu petega odstavka 367. člena istega zakona.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VS0018313
ZDen člen 32, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/1, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - denacionalizacija - vrnitev premoženja v naravi - prepoved razpolaganja s premoženjem, ki je predmet vrnitve - res extra commercium - stvar, ki ni v pravnem prometu - ničnost pogodbe - prirejenost postopkov - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ničnost pogodbe zaradi kršitve 88. člena ZDen.
Vprašanje obveznosti vrnitve v naravi ne more biti predhodno vprašanje v pravdi.
davčni inšpekcijski postopek - predlog za zavarovanje dokazov - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vmesni procesni akt
Na drugačno odločitev v tej zadevi tudi ne vpliva tožnikovo sklicevanje na dejstvo, da je zoper sklep, s katerim se zavrne predlog za zavarovanje, dovoljena pritožba (drugi odstavek 206. člena ZUP), saj to dejstvo na dopustnost upravnega spora po prvem odstavku 2. člena oziroma po drugem odstavku 5. člena ZUS-1 ne vpliva (primerjaj sklep VS RS I Up 250/2009), temveč je za dopustnost upravnega spora oziroma sodnega varstva odločilna vsebina upravnega akta.
ZDavP-2 člen 143, 172, 173, 174, 174/1, 174/2, 174/4, 174/5. ZUS-1 člen 94, 94/1. URS člen 23.
dovoljena revizija - davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - spor o obstoju terjatve - predhodno vprašanje - neobstoj izvršilnega naslova - dopustnost davčne izvršbe z rubežem terjatve - pravica do sodnega varstva - kršitev Ustave - ugoditev reviziji
Odločanje o obstoju terjatve kot o predhodnem vprašanju ne ustvarja učinkov izvršilnega naslova, zato ne more predstavljati podlage za naložitev obveznosti tretji osebi, naj poplača tuj davčni dolg, če tretja oseba ne soglaša s tem, da vstopa v davčni postopek kot dolžnica davčnega dolžnika.
Davčna izvršba z rubežem dolžnikove denarne terjatve po 173. členu ZDavP-2 dopustna le, če že obstaja (pravnomočen) izvršilni naslov, iz katerega izhaja obstoj terjatve, oziroma če se dolžnik davčnega dolžnika strinja, da terjatev davčnega dolžnika do njega obstaja, ali če obstoju terjatve ne ugovarja pravočasno in obrazloženo.
ZDavP-2 člen 88, 90. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZPP člen 371, 371/2. URS člen 2, 14, 22, 158.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijske presoje - davek na dodano vrednost - naknadna sprememba prakse SEU - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva - pojem očitne napake - kršitev materialnega prava kot neupoštevni izpodbojni razlog – učinkovanje sodb SEU na pravnomočno končane upravne zadeve
Pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 se ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 29, 29/3, 36, 36/1-4. ZUP člen 2. ZPP člen 109, 109/1.
sklepi občine - razpolaganje s stvarnim premoženjem občine - stavbna pravica - akt poslovanja - upravni akt - pravočasnost tožbe - stroški odgovora na pritožbo
Sklepa, ki ju pritožnica izpodbija, nista akta, ki bi ju tožena stranka izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije, temveč akta poslovanja občine, s katerim odloči v postopku razpolaganja s stvarnim premoženjem občine na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Aktov poslovanja ni mogoče šteti za „upravne odločbe“, saj se z njimi ne odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih oseb na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena Zakona o splošnem upravnem postopku). Ti akti so izdani v postopkih upravljanja z javnim premoženjem, ki ne pomenijo oblastnega ravnanja, temveč ravnanje tožene stranke kot vsakega drugega lastnika.
dovoljenost revizije - kulturnovarstveno soglasje - pomembno pravno vprašanje - vprašanje ni opredeljeno
Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje za izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča. Revident konkretnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, ni navedel. Samo navedba revizijskih razlogov in njihova utemeljitev, brez natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja glede na vsebino zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
ZDavP člen 39. ZDavP-2 člen 5, 39, 41, 68, 68/1, 68/2, 68/5, 68/6, 77.
odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugovor retroaktivne uporabe zakona - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - zaslišanje prič - dokazno breme
Davčni zavezanec, ki je pridobil večje premoženje, ki ne izvira iz dohodkov, ki jih je prijavil davčnim organom, se je torej moral in mogel zavedati, da bo takšna pridobitev lahko imela učinke tudi na davčnem področju in da bosta izvor in čas pridobitve dohodkov oziroma premoženja lahko v prihodnosti predmet dokazovanja.
Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.
Postopek po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 ni kaznovalne narave. Zgolj to, da se predmetni postopek vodi zaradi okoliščin, ki jih povzroči davčni zavezanec, ker ne prijavi dohodkov, še ne pomeni, da gre za postopek, primerljiv kazenskemu.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1-3, 42, 42/2. ZUP člen 142, 142/1, 237, 237/2-2, 260, 260-9. URS člen 23.
tožnik v upravnem sporu - tožba zoper nepriznanje statusa stranskega udeleženca - tožba zoper odločbo o glavni stvari - združitev upravnih sporov - medsebojna odvisnost sporov - bistvena kršitev določb ZUS-1 - učinkovitost sodnega varstva
Stališče, da pritožnica ni upravičena vložiti tožbe zoper izdano soglasje, še preden je pravnomočno odločeno o njenem statusu stranske udeleženke v drugem upravnem sporu, je preuranjeno. ZUS-1 namreč posebnih določb, ki bi upoštevale navedene okoliščine, stranskemu udeležencu pa omogočale naknadno vložitev tožbe zoper meritorno odločitev, nima. Zato okoliščina, da pritožnica v trenutku izdaje izpodbijanega soglasja res ni imela priznanega statusa stranske udeleženke, ki bi jo kvalificiral za upravičeno vlagateljico tožbe zoper soglasje, še ne more biti odločujoča. To bi bila zgolj v primeru, če pritožnica sploh ne bi zahtevala udeležbe v postopku ali če bi bila taka zahteva pred tem pravnomočno zavrnjena.
Sodišče je pooblastilo o združitvi postopkov iz prvega odstavka 42. člena ZUS-1 dolžno uporabiti, če je le tako mogoče zagotoviti učinkovitost sodnega varstva, torej tudi tedaj, če je uresničevanje te pravice oteženo zaradi procesne ureditve upravnega postopka.
OZ člen 1013. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - poroštvo
Revizija se dopusti glede vprašanj ali mora biti poroštvena izjava pred podpisom izpolnjena z zavezo in vsemi bistvenimi modalitetami obveznosti glavnega dolžnika (vsebina obveznosti, trenutek njene zapadlosti in druge) in ali mora banka kot gospodarski subjekt poroka, ki je posameznik, pred podpisom pogodbe na nedvoumen način seznaniti z vsebino in obsegom poroštvene obveznosti, torej izkazati večjo skrbnost in s tem zadostiti pogoju obličnosti iz 1013. člena OZ.