odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejansko delo - pogodba o zaposlitvi - varstvo starejših delavcev - prehodne določbe
Ni odločilno, ali delavka dopolni predvideno starost enkrat v letu, v katerem ji je odpovedana pogodba o zaposlitvi, temveč ali to starost dopolni ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Varstvo po prvem odstavku 114. člena ZDR-1 se povezuje s starostjo delavke ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se ne veže na dopolnitev te starosti kadarkoli v letu, v katerem ji delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi.
Opravljanje določenih nalog, ki ji jih je tožena stranka odredila po tem, ko dela kontrolorjev ni bilo več, ne pomeni dejanske sklenitve druge pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je tožnici lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi le na delovnem mestu, za katero je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, to je delovnem mestu notranji kontrolor v poslovni mreži, saj je zaradi ukinitve in prenosa nalog tega delovnega mesta na druge izvajalce, prenehala potreba po delu pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - tatvina - vračilo palet - skladiščno poslovanje
Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da so tožniki pri vračanju palet ravnali v skladu z navodili tožene stranke in v okviru siceršnjih pričakovanj neposredno nadrejenih delavcev, drugačno aktivno ravnanje v zvezi z odtujevanjem palet pa jim ni bilo niti neposredno očitano, je sodišče njihovim tožbenim zahtevkom utemeljeno ugodilo.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - odškodninska odgovornost poslovodja družbe - spregled pravne osebnosti - aktivni družbenik
Tožnik uveljavlja odškodninsko odgovornost poslovodja in njegovo odgovornost po pravilih o spregledu pravne osebnosti v skladu s prvim odstavkom 442. člena ZFPPIPP, kar sta dva samostojna pravna temelja za uveljavljanje terjatve (iz delovnega razmerja) proti tožencu. V tem primeru zato ne gre za vprašanje pravnega nasledstva (aktivnega) družbenika in v zvezi s tem nasledstvom za izpolnitev subjektivnega kriterija za določitev pristojnosti delovnega sodišča.
matična evidenca zavarovancev - manjkajoči podatki v matični evidenci - priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - zavarovalna osnova
Noben predpis ne določa, katere primerljive podatke je potrebno upoštevati, če v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o višini plače zavarovanca v posameznem letu. V takšnem primeru je pač potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo in ki lahko zagotovijo, da zavarovanec ne bo prikrajšan pri svoji pravici.
V skladu z 8. členom ZPIZ-1 se kot zavarovalna osnova upošteva samo tista osnova, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača. Tožnici se je v spornem obdobju izplačevala plača iz naslova delovnega razmerja pri odvetniku A. A., zato ne more zahtevati, da si za isto obdobje upoštevajo tudi prihodki iz naslova popoldanske obrti. Iz dosedanjih ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v obveznem zavarovanju še po kakšni drugi osnovi, razen na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku A. A.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007919
ZKP člen 201, 201-3. KZ-1 člen 70a, 70a/2.
pripor – ponovitvena nevarnost – varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Šele, ko je odločba o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pravnomočna in se varnostni ukrep izvaja, lahko sodišče ob preizkusu, ki ga mora opraviti vsakih 6 mesecev (drugi odstavek 70.a člena KZ-1), odloči o tem, ali je nadaljevanje zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebno.
Ob dokaznem zaključku sodišč druge in prve stopnje , da mnenje ni bilo naročeno in porabljeno v korist toženke, pač pa v korist in utemeljitev zahtevkov D. D. in tožnika v postopkih zoper toženko, gre za očiten primer nenamenske uporabe sredstev in zato utemeljen razlog za predčasno razrešitev.
Nepomembne so revizijske navedbe o tem, da je bil najprej izveden postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, šele kasneje pa je bil tožnik tudi razrešen. Vrstni red ukrepov toženke in časovni razmik med izredno odpovedjo in razrešitvijo ne vpliva na zakonitost razrešitve.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obnova postopka - prepozen predlog - rok za obnovo - vročitev na oglasno desko
Po tretjem odstavku 145. člena ZPP vročitev na sodno desko velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko. Gre za enega od načinov vročitve, ki jih predvideva zakon. Zato ni mogoče izhajati iz predpostavke, da v tem primeru vročitev sploh ni bila opravljena in je prav zato treba rok za obnovo postopka šteti od naknadne seznanitve pooblaščenke tožnika z odločbo sodišča.
starostna pokojnina - pravice ob starostni pokojnini - uveljavljanje pravic po prejšnjem zahtevku - izpolnitev pogojev za priznanje pravic
Namen določbe 390. člena ZPIZ-2 je v tem, da se zavarovancem, ki so s postopkom pričeli pred uveljavitvijo ZPIZ-2 in so pogoje za priznanje pravic izpolnili v času veljavnosti ZPIZ-1, zagotovi, da bo njihova zahteva obravnavana na podlagi določb ZPIZ-1, čeprav se bo o njej odločalo še v času veljavnosti ZPIZ-2.
Drugačno stališče bi pomenilo, da bi si praktično vsi zavarovanci z vložitvijo zahteve še v času veljavnosti ZPIZ-1, pa čeprav v času veljavnosti tega zakona in pod pogoji tega zakona še ne bi pridobili pravic po tem zakonu, tudi v času veljavnosti ZPIZ-2 zagotovili obravnavanje in odločanje o njihovih pravicah še po starem zakonu, kar pa seveda ni logično in ni sistemsko sprejemljivo.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3006739
ZPIZ-1 člen 71.
priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - poslabšanje ugotovljene invalidnosti - upravni postopek - upoštevanje novih dejstev
Morebitnih sprememb zdravstvenega stanja v času po izdaji upravnih odločb, v tem sporu ni možno upoštevati, saj sodišče presoja tisto dejansko stanje, ki je bilo v času odločanja upravnega organa. Morebitne spremembe v zdravstvenem stanju bo tožena stranka lahko upoštevala v novem postopku, ki ga je tožnica že sprožila.
Ob ugotovitvi, da pri tožnici do izdaje odločbe tožene stranke z dne 26. 7. 2010 ni prišlo do poslabšanja ugotovljene invalidnosti in da tudi ni nastal nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke, in za njeno razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
delegacija pristojnosti - določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - pogodbeni odnos med stranko in sodiščem
Okoliščina, da ima Delovno sodišče v Mariboru s prvim tožencem sklenjeno pogodbo za opravljanje nalog fizičnega in tehničnega varovanja poslovnih prostorov, je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - prispevki iz delovnega razmerja
Predmet spora v tej zadevi so neizplačane plače in drugi prejemki iz delovnega razmerja. Ali je obstoj delovnega razmerja ugotovljen oziroma ali je njegov obstoj tožnik pravočasno uveljavljal, na pristojnost sodišča ne vpliva. Spor, kot je opredeljen v tožbi, je spor med delavcem in delodajalcem o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo
Neutemeljeno je prepričanje tožene stranke, da že samo dejstvo konflikta z gosti pomeni, da je bilo obnašanje tožnika neprimerno, saj nesporazum z gosti sam po sebi še ne pomeni nujno neprimernega obnašanja zaposlenih do gostov. Ravno zaradi morebitnih nesporazumov z gosti je tožena stranka sprejela Organizacijsko navodilo 606, ki zaposlenim nalaga, kako postopati v konfliktnih situacijah. Če zaposleni v konflikti situaciji ravna v sladu z navodili, potem mu ni mogoče očitati neprimernega obnašanja do gostov.
Zahtevo, da mora stranka najprej postaviti zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja (pogodbe o zaposlitvi), če želi doseči ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, je oblikovala sodna praksa, saj iz zakona izrecno ne izhaja. Taka zahteva predstavlja prehudo in tudi nerazumno oviro za uveljavitev tožničine pravice (zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja ni bil zavrnjen iz vsebinskih razlogov, pač pa zato, ker ni bil postavljen tudi zahtevek za ugotovitev nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, ki pred sodiščem sploh še ni bilo ugotovljeno), zato je njen predlog za odstop od ustaljene sodne prakse in njeno spremembo utemeljen.
Glede na navedeno tožnica zahtevka za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ob tem, da je pravočasno zahtevala ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas, ni bila dolžna postaviti. Ker ga ni postavila v tožbi, pač pa šele kasneje, po preteku 30 dni, pravice do ugotovitve obstoja delovnega razmerja ni izgubila. Zato tudi roka za sodno uveljavljanje nezakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni mogla zamuditi.
ponovni vstop v zavarovanje - vstop v zavarovanje za polovični delovni čas - bonus - upravičenost
Zakon kot pogoj za pridobitev povečanja oziroma bonusa za vsak mesec zavarovanja po dopolnjenem 63. letu starosti izrecno določa, da mora zavarovanec še naprej ostati v zavarovanju. Besedilo zakona "in ostane v zavarovanju" je jasno in ne predvideva izjem, zato ne omogoča pridobitve bonusa niti v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje (reaktivacije), niti v primeru ponovnega vstopa v zavarovanje za polovični delovni čas (delne reaktivacije).
Namen zakonske določbe je namreč "nagraditi" zavarovance, ki kljub izpolnjevanju pogojev za priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja ostanejo v delovnem razmerju in ne uveljavijo pravic, ki bi jim sicer že šle.
nesreča pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - izjemno hude telesne poškodbe - upoštevanje invalidnine - renta za tujo pomoč in postrežbo - pomoč bližnjih
Tožnik je paraplegik, inkontinenten na vodo in blato, ugotovljene poškodbe so pri njem pustile trajne posledice v funkcionalnem, anatomskem, kozmetskem in duševnem stanju, zato je skupna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini približno 175 povprečnih plač ustrezno določena.
Kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego sodna praksa priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo (brezplačno) družinski člani.
dopuščena revizija - dokazi - listine - listina v tujem jeziku - overjen prevod listine
Revizija se dopusti glede vprašanj ali neoverjen prevod dokaznih listin in posameznega dela tuje sodne odločbe, brez ustrezne sledljivosti, izvora in vprašljive kvalitete prevoda, zadosti kriterijem prevedenih listin po drugem odstavku 226. člena Zakona o pravdnem postopku in ali se na tak način prevedena listina oziroma odločba tujega organa lahko vsebinsko uporabi v sodni odločbi.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS4002915
ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - družba - skrbnost in odgovornost organa vodenja - odgovornost poslovodje
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera toženec pred sklenitvijo pogodbe o dobavi opreme z dne 16. 1. 2008, predvsem pa pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za delnice T., d. d., z dne 30. 10. 2010 pridobil zadostne informacije o vrednosti delnic.
- ali je pravilna odločitev sodišč, da sta ugled in dobro ime pravne osebe okrnjena le v primeru, da je poseg v ugled pravne osebe tak, da le-ta vpliva na uresničevanje funkcij, poslovanje in temeljne namene delovanja pravne osebe?
- ali je poseg v ugled in dobro ime oziroma v osebnostne pravice fizičnih oseb, ki določeno pravno osebo predstavljajo oz. v njej opravljajo pomembno funkcijo, v zvezi z opravljanjem svoje funkcije v tej pravni osebi, podlaga za odškodninsko odgovornost tudi v razmerju do pravne osebe po 183. členu OZ?
- ali je pravilno stališče sodišč, da meja dopustnosti uresničevanja svobode novinarskega izražanja v obravnavanem primeru ni bila presežena?
Utemeljen sum izhaja iz obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, kar pomeni, da je utemeljen sum prešel že v gotovost.