ZDavP člen 34. ZDavP-2 člen 5, 6, 39, 41, 65, 65/5, 68, 68/5, 68/6, 69, 77.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - obdavčitev nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb - premoženje nepojasnjenega izvora - ugotavljanje davčne osnove z oceno - verjetna davčna osnova - dokazovanje v davčnem postopku - dokazno breme - fair balance - načelo sorazmernosti v davčnem postopku - ugotavljanje podlage izplačila dohodka - bančna tajnost - skladnost 39. člena ZDavP-2 z ustavo
Iz določbe drugega odstavka 68. člena ZDavP-2 izhaja, da je cenitev ugotovitveni postopek, v katerem se ugotavljajo dejstva, ki omogočajo davčnemu organu določiti verjetno davčno osnovo. Verjetno se torej določi (le) davčna osnova, ki se mora približati resnični vrednosti.
Po presoji Vrhovnega sodišča so pristojnosti davčnega organa za zasledovanje enakomerne obremenitve vseh davčnih zavezancev in s tem zasledovanje javnega interesa po učinkovitem pobiranju davkov kot bistvenem viru fiskalnih dohodkov primerne in ne posegajo nesorazmerno v položaj in pravice davčnih zavezancev. S tem je zagotovljeno sorazmerje (a fair balance) med javnim in zasebnim interesom.
Načelo sorazmernosti ureja uporabo ter izbiro ukrepov in pooblastil, ki jih ima davčni organ na voljo. Ta izbira mora iti v prid davčnemu zavezancu z izbiro zanj ugodnejšega ukrepa, ne nanaša pa se načelo na samo presojo dokazov in podajo dokazne ocene.
Pri 39. členu ZDavP-2 gre za izjemo iz 5. točke drugega odstavka 215. člena Zakona o bančništvu, po kateri dolžnost varovanja tajnosti bančnih podatkov ne velja, če tako določa zakon.
ZTro člen 4, 4-6, 12, 12/3, 26, 26/1, 27, 44, 44/1-1, 44/4. ZUS-1 člen 22, 22/1, 25, 25/3, 83, 83/2-1, 94, 94/1. ZOdvT člen 36. ZDavP-2 člen 79, 79/3. ZUT člen 17. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 27. Pravilnik o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu člen 3, 3/2.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - trošarine - etilni alkohol - oproščena uporaba alkohola - uporaba za proizvodnjo zdravil - uporaba za zdravstvene namene - dovoljenje za oproščenega uporabnika - vsebina dovoljenja - napačna uporaba materialnega prava - stroški upravnega postopka in upravnega spora
Če je oseba imetnik dovoljenja, je na njegovi podlagi in pod pogoji, ki jih določa, upravičena do oprostitve plačila trošarine. Ko je dovoljenje izdano, je presoja, ali je določena oseba oproščena plačila trošarine, povezana le še z vprašanjem vsebine tega dovoljenja, torej (pravnomočnega in dokončnega) upravnega akta, ki imetniku podeljuje konkretna upravičenja in ne (več) z vprašanji razlage in uporabe 44. člena ZTro, razen kolikor gre za vprašanja, ki presegajo okvir izdanega dovoljenja. Izpodbijana odločitev je glede na navedeno materialnopravno pravilna, če je revidentka s svojimi ravnanji presegla okvir dovoljenja, in obratno, če njegovega okvira ni presegla, je naložitev plačila trošarine materialnopravno napačna, ker je trošarina v takem primeru naložena v plačilo v nasprotju s 6. točko 4. člena ZTro, tretjim odstavkom 12. člena ZTro oziroma prvim odstavkom 26. člena ZTro.
brezplačna pravna pomoč - tožnik v upravnem sporu - odvetnik zaposlen v odvetniški družbi - izvajalec BPP
Prvi odstavek 29. člena ZBPP ne pomeni, da zaposleni odvetnik postane sam (osebno) stranka v postopkih odločanja o brezplačni pravni pomoči. Glede tega ni videti utemeljenega razloga za razlikovanja med tem, ali je odvetnik zaposlen pri drugem odvetniku ali pri odvetniški družbi.
dovoljenost revizije - revidiranje - zelo hude posledice niso izkazane - izrek opomina zaradi kršitev pravil revidiranja - posledice, ki izhajajo iz ureditve po ZRev-2
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Zatrjevane in neizkazane zelo hude posledice izpodbijanega opomina zaradi kršitev pravil revidiranja izhajajo iz ureditve po ZRev-2, ne pomenijo zalo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZDDV člen 40, 40/2, 40/7-1, 63, 63/1, 67, 67/1. Šesta direktiva Sveta 77/388/EGS z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje države članic o prometnih davkih - Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero člen 2, 2/1, 2/a, 17, 17/1, 18, 18/1, 22, 22/3, 28, 28/g, 28/h. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost členi 2, 2/1-a, 2/1-c, 167, 168, 168/a, 178, 220, 226.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - missing trader - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek vstopnega DDV - pogoji za zavrnitev pravice do odbitka vstopnega DDV - načelo dobre vere - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - neskrbnost davčnega zavezanca v odnosu do goljufije izdajatelja računa - pravni standard - oprava osnovnih minimalnih preveritev glede poslovanja izdajatelja računa - vloga davčnega zavezanca v sistemu DDV - ex tunc učinek interpretativnih sodb SEU
Tako kot Sodišče Evropske unije ni potrebovalo posebnih določb v Šesti direktivi, da je potrdilo obstoj načela dobre vere, tudi nacionalna sodišča ne potrebujejo nacionalnih določb, da to načelo uporabijo v konkretnih primerih.
Od davčnega zavezanca se pričakuje, da je pošten, pa tudi, da po potrebi sprejme previdnostne ukrepe, da se prepriča o pravilnosti izvedenih transakcij. Dolžnost ravnanja z razumno skrbnostjo izhaja iz posebne vloge davčnega zavezanca v sistemu DDV, v katerem ni le dolžan plačati davek, ampak davek tudi pobira.
Zahteva po izvedbi osnovnih preveritev poslovanja izdajatelja računa se ne vzpostavi šele, ko že obstajajo indici o goljufiji v zvezi s plačevanjem DDV. Od davčnega zavezanca je namreč razumno pričakovati (še zlasti pri sklepanju poslov velikih vrednosti), da osnovne preveritve glede poslovanja izdajatelja računov, na podlagi katerih namerava odbijati vstopni DDV, opravi že pred oziroma ob sklenitvi posla.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - denacionalizacija - vračilo v naravi - ni pravica izražena v denarni vrednosti - odstop od sodne prakse - različno dejansko in pravno stanje - neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje - nepriloženi judikati sodišča prve stopnje
Ko gre v denacionalizaciji za vrnitev premoženja v naravi, ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi odstopa od sodne prakse ni izpolnjen, če dejansko in pravno stanje v odločbah, s katerimi revident utemeljuje odstop od sodne prakse, ni primerljivo s pravno odločilnim dejanskim stanjem v obravnavani zadevi.
ZUS-1 člen 73, 73/1. ZTuj-2 člen 76, 76/1, 76/2, 78, 78/1, 78/2, 78/3, 79, 79/1-1, 79/1-2, 79/2, 79a, 79a/1, 79a/2, 79a/4, 79a/5, 81. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 15, 15/1, 15/2.
omejitev gibanja tujcu - odstranitev tujca iz države - direktiva o vračanju - podaljšanje omejitve gibanja - nadzor o obstoju razlogov za omejitev gibanja - pristojnost upravnega sodišča - obseg nadzora - oblika in pravne posledice odločitve - pritožba tožene stranke - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Upravno sodišče lahko pri preizkusu utemeljenosti omejitve gibanja po drugem odstavku 79.a člena ZTuj-2 policiji naloži le, da tujca nemudoma izpusti iz centra in to le v primeru, da ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani, ne more pa pri tem preizkusu po uradni dolžnosti ugotoviti, kot je to storilo v izpodbijani sodbi, da omejitev gibanja ni bilo utemeljeno že od same izdaje odločbe o nastanitvi, in s tem, da je bilo tujcu nezakonito omejeno gibanje na center za tujce že od dneva izdaje navedene odločbe.
Na podlagi drugega stavka petega odstavka 79.a člena ZTuj-2 ima tujec zoper odločitev upravnega sodišča, da je omejitev gibanja še vedno utemeljena, pravico do pritožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Iz navedenega ter drugih določb ZTuj-2 izhaja, da je zoper odločitve upravnega sodišča, kadar to odloča po 79.a členu ZTuj-2 tudi edino pravno sredstvo, ki je v navedenem primeru izrecno in izključno pridržana le tujcu, ne pa tudi upravnemu organu in to ne niti v primeru, ko upravno sodišče ugotovi, da razlogi za omejitev gibanja niso več podani in policiji naloži, da tujca nemudoma izpusti iz centra (drugi odstavek 79.a člena ZTuj-2).
ZBPP člen 24, 24/1. ZBPP-B člen 8. ZUS-1 člen 83, 83/2-2. URS člen 29. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/3-c.
dovoljena revizija - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - kriteriji - ugoditev reviziji
V kazenski zadevi je trebapri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena
Tudi iz zahteve c točke tretjega odstavka 6. člena EKČP je razvidno, da je v primerih, ko je zagrožen odvzem prostosti, to praviloma že samo po sebi okoliščina, ki terja brezplačno postavitev zagovornika obdolžencu brez lastnih sredstev. Kompleksnost postopka in osebnostne lastnosti obdolženca v zvezi s tem pa lahko pravno pomoč z zagovornikom utemeljujejo tudi v drugih kazenskih sodnih postopkih.
ZUS-1 člen 52. ZMZ člen 21. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 3/2, 17, 17/1, 18, 18/1-d.
Obstoj pogojev po drugem pododstavku drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III je pritožnik sicer zatrjeval, vendar jih tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni uspel utemeljiti. Sistemske pomanjkljivosti so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov. Pritožnik pa ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ (npr. Evropsko sodišče za človekove pravice ali UNHCR) obravnaval azilni sistem v Republiki Hrvaški kot kritičen. Njegove trditve ne dajo podlage za utemeljeno domnevo, da bi v Republiki Hrvaški obstajale sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja, in pomenijo, tudi če se vzamejo za resnične, v pretežni meri zgolj pritožnikovo dojemanje dogodkov oziroma splošno počutje v času njegovega bivanja v tej državi.
ZUS-1 člen 52, 83, 83/2, 83/3. ZDavP-2 člen 87, 87/2.
dovoljenost revizije - odmera dohodnine v obnovljenem postopku - ni pomembno pravno vprašanje - zavrženje revizije
Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.
Skladno z 52. členom ZUS-1 se lahko nova dejstva upoštevajo v upravnem sporu le, če so obstajala v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta.
Na splošno vprašanje, ki od Vrhovnega sodišča dejansko zahteva, da poda nasvet, kateri postopek naj revident izbere za uveljavljanje svojih interesov, Vrhovno sodišče ni dolžno odgovoriti.
ZDavP-2 člen 88, 88/2, 90, 90/2, 90/3. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 92. ZPP člen 371, 371/2. URS člen 2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijske presoje - davek na dodano vrednost - naknadna sprememba sodne prakse nacionalnih sodišč in SEU - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo izrednega pravnega sredstva - pojem očitne napake - restriktivna razlaga izrednega pravnega sredstva - kršitev materialnega prava kot neupoštevni izpodbojni razlog
Pojma „očitne napake“ iz 90. člena ZDavP-2 se ne more razlagati tako, da vključuje tudi kršitve materialnega prava, ker je tovrstna kršitev kot izpodbojni razlog izrecno določena v 88. členu ZDavP-2, ki je njihovi presoji tudi sistemsko namenjeno.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1-4, 83, 83/4. ZUP člen 2, 2/1, 2/2. ZDen člen 45, 73. ZSOS člen 2, 6, 6/1, 7c. Uredba o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 2, 2-5, 10, 15, 16, 17, 18, 18/1, 18/3.
odločeno o aktu, ki ni upravni akt - obvestilo o izročitvi obveznic ni upravni akt - izvrševanje sodne odločbe - pravni interes za revizijo – zavrženje revizije
Obvestilo iz 17. člena Uredbe o izdaji obveznic in o izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnino, za katero je zavezanec Slovenski odškodninski sklad, ni upravni akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Z izpodbijanim obvestilom ni bilo odločeno o kakšni revidentkini pravici ali pravni koristi. Za pravico ali pravno korist gre, ko je ta oprta na zakon. O revidentkini pravici do odškodnine iz 73. člena ZDen je bilo odločeno s pravnomočnim sklepom sodišča, izdanim v nepravdnem postopku, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine v obveznicah SOD. Tožena stranka je z izračunom števila obveznic in njihovo izročitvijo le izpolnila svojo obveznost, ki ji je bila naložena z navedeno sodno odločbo. S tem ni odločila o kakšni materialnopravno določeni pravici, niti ni pri tem izvrševala javnopravnih pooblastil (ex iure imperii).
ZUS-1 člen 83, 83/4. ZDavP-2 člen 143, 143/2, 155.
dovoljenost revizije - pravni interes za revizijo - davčna izvršba - že izpolnjena prisilna izpolnitev - odprava sklepov o izvršbi - sklep o ugotovitvi višine davčnega dolga - začetek postopka davčne izvršbe - sklep o ustavitvi davčne izvršbe - izboljšanje pravnega položaja
Ker tožena stranka za izdajo izpodbijanega sklepa ni imela pravne podlage, saj postopek davčne izvršbe ob izdaji izpodbijanega sklepa ni bil (več) v teku, izpodbijani sklep v razmerju do revidentke nima pravnih posledic, ki bi povzročale z vidika (ne)pravilnosti izpolnitve in izterjave njenih obveznosti učinek pravnomočno odločene zadeve. Zato se tudi z odpravo izpodbijanega akta pravni položaj revidentke ne bi spremenil.
Ker si revidentka tudi z uspehom v revizijskem postopku ne more izboljšati svojega pravnega položaja, ni podan njen pravni interes za revizijo, zato je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo.
stvarno premoženje države in lokalnih skupnosti - javno zbiranje ponudb - sklep o izbiri upravljavca stvarnega premoženja - molk organa - akt poslovanja - upravljanje z javnim premoženjem - predmet javnega razpisa - izbira oskrbnika
Izbira ali neizbira oskrbnika po javnem razpisu in razveljavitev tega razpisa nista upravni zadevi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, niti ne gre za drugo javnopravno zadevo iz 4. člena ZUP. Posledično ni mogoče zahtevati izdaje upravnega akta in ugotovitve nezakonitosti razveljavitve razpisa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015572
ZMZ člen 51, 51/5. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja na prostore za centra za tujce - začasna odredba za prenehanje izvajanja ukrepa - težko popravljive posledice izhajajo iz same narave ukrepa - nezadovoljstvo s pogoji izvajanja ukrepa
V zadevah, v katerih je predmet presoje zakonitost sklepa o omejitvi gibanja prosilcu za mednarodno zaščito, je mogoče doseči prekinitev izvrševanja tega sklepa le v primeru obstoja dodatnih okoliščin, zaradi katerih je mogoče sklepati na možnost nastanka težko popravljive škode, torej, če je ugotovljeno, da lahko izvršitev ukrepa tožniku povzroči najmanj težko popravljive posledice, ki presegajo tiste, izhajajoče iz same narave izrečenega ukrepa.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 94. ZZdrS člen 33, 35, 35/2, 36, 36/1, 36/2, 38, 38/1. Pravilnik o zdravniških licencah člen 20, 20/2, 22, 22/1. URS člen 120, 120/2, 125, 153, 153/3.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - podaljšanje zdravniške licence - načelo zakonitosti - exceptio illegalis - določitev posebnih pogojev za podaljšanje licence - preizkus strokovne usposobljenosti - izvršilna klavzula v zakonu - neskladnost pravilnika z zakonom in ustavo - opredelitev pojma polna delovna obveznost - odgovor na revizijo vložen po osebi, ki ni izkazala PDI
Strokovna usposobljenost zdravnika, ki je pogoj za samostojno opravljanje zdravniške službe, ne more biti podlaga za poljubno določanje dodatnih pogojev za podaljšanje zdravniške licence. Pravilnik namreč kot podzakonski predpis ne sme vsebovati določb, za katere v zakonu ni podlage.
Poleg strokovnega izpopolnjevanja je tudi opravljanje zdravniške prakse mogoče opredeliti kot dokaz strokovne usposobljenosti. Kakšen pa je najmanjši obseg opravljanja zdravniške prakse v preteklem obdobju, ali mora biti ta obseg zagotovljen v celotnem obdobju ipd., pa ni jasno.
Določba drugega stavka, prvega odstavka 22. člena Pravilnika je nezakonita in neustavna, zato je ni mogoče uporabiti pri odločanju o podaljšanju zdravniške licence.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - spor iz razmerij med starši in otroki - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča - preživnina - stiki z otrokom
Če bi v tej zadevi, predmet katere je razmerje med starši in otroki, odločalo Okrožno sodišče v Novem mestu kot krajevno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike z materjo toženke oziroma zakonite zastopnice, saj je ta del sodnega osebja, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007919
ZKP člen 201, 201-3. KZ-1 člen 70a, 70a/2.
pripor – ponovitvena nevarnost – varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Šele, ko je odločba o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pravnomočna in se varnostni ukrep izvaja, lahko sodišče ob preizkusu, ki ga mora opraviti vsakih 6 mesecev (drugi odstavek 70.a člena KZ-1), odloči o tem, ali je nadaljevanje zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebno.
matična evidenca zavarovancev - manjkajoči podatki v matični evidenci - priznanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - zavarovalna osnova
Noben predpis ne določa, katere primerljive podatke je potrebno upoštevati, če v matični evidenci zavarovancev ni podatkov o višini plače zavarovanca v posameznem letu. V takšnem primeru je pač potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo in ki lahko zagotovijo, da zavarovanec ne bo prikrajšan pri svoji pravici.
V skladu z 8. členom ZPIZ-1 se kot zavarovalna osnova upošteva samo tista osnova, od katere se plačujejo prispevki za zavarovanca, ki se mu ne izplačuje plača. Tožnici se je v spornem obdobju izplačevala plača iz naslova delovnega razmerja pri odvetniku A. A., zato ne more zahtevati, da si za isto obdobje upoštevajo tudi prihodki iz naslova popoldanske obrti. Iz dosedanjih ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v obveznem zavarovanju še po kakšni drugi osnovi, razen na podlagi delovnega razmerja pri odvetniku A. A.