Po določbah ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pritožbah zoper sodbe, ki jih izda upravno sodišče (73. člen ZUS-1), o revizijah zoper pravnomočne sodbe, izdane na prvi stopnji (prvi odstavek 83. člena ZUS-1) in o obnovi postopka.
Zoper odločitev Vrhovnega sodišča ZUS-1 revizije ne predvideva. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo (89. člen ZUS-1).
revizija - začasna odredba v revizijskem postopku - odložitev izvršitve izpodbijane sodbe - težko popravljiva škoda ni posledica spornega pravnega razmerja - odobritev pravnega posla
V revizijskem postopku je mogoče doseči odločitev izvršitve izpodbijane sodbe le v primeru, če je bilo z njo meritorno odločeno o tožnikovi pravici do odobritve pravnega posla. Le sodba, ki nadomešča upravni akt, se izvrši po določbah ZUP ali ZIZ.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca - izguba zaposlitve - premoženjsko stanje - trditveno in dokazno breme - začasna odredba
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
Revident ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, vendar samo za določen čas, v reviziji pa niti ne navaja nemožnosti zaposlitve na Kosovu. Ne gre namreč prezreti, da ima revident poklicne izkušnje, opravljal pa je tudi samostojno gospodarsko dejavnost, zato izguba zaposlitve kot posledica zapustitve ozemlja Republike Slovenije za revidenta zaradi neizkazane navedbe o ogroženosti njegovega preživljanja in preživljanja njegove družine v primeru zapustitve Republike Slovenije ne more predstavljati zelo hude posledice.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS4002902
SPZ člen 166, 167, 167/1. ZPP člen 384, 384/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-2, 19, 19/2, 20, 20/4, 21, 21/4, 213, 213/3, 214. ZOR člen 981. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
zastavna pravica - prodaja zastavljenih nematerializiranih vrednostnih papirjev - sodna prodaja zastavljene stvari - izvensodna prodaja zastavljene stvari - domneva o dogovoru o izvensodni prodaji stvari - potrjena prisilna poravnava - ločitvena pravica - zapadlost terjatve - obligacijska tožba - odstop terjatve - pravica do revizije - legitimacija za vložitev revizije - pristojnost slovenskega sodišča
Upnik ima tudi v primeru obstoja domneve o dogovoru o izvensodni prodaji še vedno pravico do sodne prodaje zastavljene stvari.
Upnik lahko uveljavi ločitveno pravico, ni pa tega dolžan storiti. Stvarno jamstvo za izpolnitev terjatve iz določenega dela premoženja dolžnika je le dodano dolžnikovemu osebnemu jamstvu. Upnik zato lahko zahteva izpolnitev terjatve tudi samo na podlagi osebnega dolžnikovega jamstva, torej iz njegovega celotnega premoženja, kot nezavarovano navadno terjatev po pogojih iz potrjene prisilne poravnave v konkurenci z morebitnimi drugimi upniki.
Ločitvena pravica na zapadlost upnikove terjatve ne vpliva.
Ker garant nima ugovorov iz temeljnega posla in je njegova obveznost pravno samostojna, je tudi zastaranje te terjatve potrebno presojati samostojno in ločeno od (narave) temeljnega posla. Določbe OZ za zastaranje terjatve iz bančne garancije ne utemeljujejo uporabe krajšega (triletnega) zastaralnega roka, zato je treba uporabiti splošni petletni zastaralni rok po 346. členu OZ.
Ker je zadeva pred sodiščem druge stopnje že zaključena in ker pri sprejemu odločitve ni sodeloval sodnik, katerega izločitev zahtevata pritožnici, ti nimata (več) pravnega interesa za odločitev o zahtevi za izločitev.
V kontekstu celotnega besedila garancije zapisa „če koncesionar svoje obveznosti iz koncesije gradnje ne bo izpolnil v dogovorjeni kakovosti, količini in rokih ter na način, opredeljen v koncesijski pogodbi“ ni mogoče šteti kot pogoj, ki bi spremenil naravo garancije iz samostojne v odvisno garancijo. Ta zapis le bolj določno opredeljuje namen, za katerega je bilo sredstvo zavarovanja dano.
O t.i. unfair calling (neupravičen poziv za plačilo) je v primeru neodvisnih bančnih garancij mogoče govoriti le v primeru, če bi prišlo do tako očitne oziroma neutemeljene zahteve za plačilo garancije, ki bi jo lahko banka tudi brez kakršnegakoli presojanja ali pridobivanja podatkov prepoznala in bi posledično lahko zavrnila zahtevano izplačilo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002913
ZPP člen 339, 339/2-14, 372.
zavarovanje terjatve s hipoteko - vknjižba zastavne pravice - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Na dobro vero in zemljiškoknjižno stanje se lahko sklicuje tisti, ki je na tej podlagi pridobil pogodbeno zastavno pravico na nepremičnini, in ne tisti, ki je zastavno pravico pridobil v izvršilnem postopku.
Smisel navedenega stališča je v tem, da se varuje pričakovalna pravica tistega, ki bi se do pridobitve zastavne pravice v izvršilnem postopku že lahko vknjižil v zemljiško knjigo kot lastnik (oziroma solastnik) in za vknjižbo že izpolnjuje vse pogoje, izostal je le zemljiškoknjižni vpis. V tem primeru so nanj že prešla stvarnopravna upravičenja v takšnem obsegu, da mu zagotavljajo pravno varstvo v izločitveni pravdi.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2, 253. ZZK-1 člen 94, 94/3, 94/3-3. ZPP člen 181, 181/2.
dopuščena revizija - stečajni postopek - izločitvena pravica - zavezovalni pravni posel - razpolagalni pravni posel - vpliv začetka stečajnega postopka na vpis v zemljiško knjigo - nedenarna terjatev - ugotovitveni zahtevek
Tožena stranka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 ni lex specialis v razmerju do 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 ureja namreč „le“ učnike začetka stečajnega postopka na dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, ne predpisuje pa posledic, ki jih ima začetek stečajnega postopka na terjatve upnikov stečajnega dolžnika. Te so urejene v ZFPPIPP. V prvem odstavku 253. člena ZFPPIPP je tako določeno, da se z začetkom stečajnega postopka upnikova nedenarna terjatev pretvori v denarno po tržni vrednosti ob začetku stečajnega postopka.
Če je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel, ne pa tudi razpolagalni pravni posel, ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima. Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP. 94. člen ZZK-1 narave terjatve kupca, ki je že v celoti izpolnil prodajno pogodbo, ne spreminja. Revidentka ima prav, da določba druge alineje 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZZK-1 pride v poštev v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (265. člen do 268. člen ZFPPIPP), saj se za njih 253. člen ZFPPIPP ne uporablja (glej prvi odstavek 265. člena ZFPPIPP). V primeru pogodbe, ki je s strani ene izmed pogodbenih strank že v celoti izpolnjena, pa je treba uporabiti pravilo iz 253. člena ZFPPIPP. Nedenarno terjatev mora upnik pretvoriti v denarno in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS4002908
ZTLR člen 33. ZOR člen 454, 454/1.
povrnitev škode - lastninska pravica v pričakovanju - odgovornost prodajalca zaradi nemožnosti vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - pasivnost kupca - varstvo lastninske pravice
Lastninska pravica v pričakovanju se varuje tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Ker podpis prodajalca na pogodbi ni bil overjen, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo pogojno (7. člen pogodbe), tožeča stranka ni imela veljavnega razpolagalnega pravnega posla in je zato neutemeljeno njeno sklicevanje na učinkovanje prenosa lastninske pravice tudi do (nedobrovernih) tretjih oseb, ki bi kasneje pridobile lastninsko pravico na nepremičnini.
V kolikor tožeča stranka zatrjuje, da ji je bilo zaradi ravnanj tožencev onemogočeno uveljavljanje s priposestvovanjem pridobljene (originarne) lastninske pravice, je treba upoštevati, da je bila tožeča stranka tista, ki svoje pravice ni varovala oziroma je ni uveljavila. Če je nepremičnino res priposestvovala, bi morala predlagati vpis lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, v izvršilnem postopku pa vložiti ugovor tretjega.
ZKP člen 18, 18/1, 248, 371, 371/1-11, 371/2, 420, 420/2.
dokaz z izvedencem - zavrnitev dokaznega predloga – kršitev pravice do obrambe - načelo proste presoje dokazov – zahteva za varstvo zakonitosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Obramba je dolžna s konkretnimi navedbami vsaj z določeno stopnjo verjetnosti izkazati, da bi predlagani dokaz lahko ustvari dvom in vplival na presojo o obstoju odločilnega dejstva. Predlagani dokazi morajo biti glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na ugotavljanje relevantnih dejstev, morajo biti torej materialnopravno relevantni in primerni za ugotavljanje predmeta dokazovanja (thema probandi).
Sodišče sicer lahko v kazenskem postopku ugotavlja posamezne osebnostne lastnosti obdolženca, od izvedenca psihiatra oziroma psihologa pa ni mogoče pričakovati odgovora, ali je obdolženec na splošno po svoji osebnostni strukturi sposoben oziroma absolutno nesposoben storiti kaznivo dejanje, ki se mu očita. Psihiatrični pregled obdolženca se v kazenskem postopku predvidoma odredi, če nastane sum, da ob storitvi kaznivega dejanja ni bil prišteven zaradi duševne motnje ali duševne manj razvitosti ali je bila zaradi takšnega stanja ali zaradi druge trajne ali hude duševne motenosti njegova prištevnost bistveno zmanjšana, ali če obstaja resen dvom, da se zaradi svojega duševnega stanja ne more udeleževati kazenskega postopka, ali pa zaradi ocene tveganja ponovitve kaznivega dejanja (violence risk assessment).
Pri odločanju o predlogu za podaljšanje pripora mora sodišče opraviti vsebinsko enak preizkus kot ob njegovi odreditvi. Ta obsega presojo ali so podani naslednji pogoji: a) utemeljen sum, da je določena oseba storila očitano kaznivo dejanje, b) obstoj katerega od pripornih razlogov iz 1. do 3. točke prvega odstavka 201. člena ZKP, in c) neogibnost pripora za potek postopka ali varnost ljudi.
ZP-1 člen 155, 155/1-8, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – alibi – odgovornost lastnika vozila - načelo materialne resnice – nerazumljiv izrek sodbe
Ob dejstvu, da je storilec zahtevi za sodno varstvo priložil dokaz, ki potrjuje njegove navedbe, da je bil v času prekrška na delovnem mestu, bi moralo sodišče v skladu z načelom materialne resnice to dejstvo samo raziskati.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ekstradicijski pripor – predlog državnega tožilca – utemeljen sum – smiselna uporaba ZKP – zakonska analogija
Ne narava začasnega izročitvenega pripora ne zakon sodišču ne nalagata, da mora ob odreditvi klasičnega izročitvenega pripora ugotavljati, da niso več izpolnjeni pogoji za začasen pripor.
Za odreditev pripora v izročitvenem postopku ni potreben predlog državnega tožilca.
Utemeljenost suma, da je obdolženi tujec, katerega izročitev se zahteva, storil določeno kaznivo dejanje, je temeljni pogoj za odreditev pripora tudi na podlagi tretjega odstavka 524. člena ZKP.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Niti prekrškovni organ v odločbi o prekršku niti sodišče v sodbi se nista konkretno opredelila do navedb in dokaznih predlogov zagovornice samostojnega podjetnika, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pomembno pravno vprašanje – druga odločba – zastaranje izvršitve kazni
Obsojenec v zahtevi za varstvo zakonitosti v zvezi s sklepom, s katerim je bil pravnomočno zavrnjen njegov predlog, da je nastopilo zastaranje izvršitve zaporne kazni, ne samo, da ne načenja vprašanja, ki bi zadostilo pogojem za presojo zakonitosti s tem izrednim pravnim sredstvom (prvi odstavek 420. člena ZKP), temveč po vsebini uveljavlja kršitev zakona, ki naj bi jo sodišče zagrešilo v drugi odločbi, in ki jo je moč sanirati s tako imenovano nepravo obnovo.
Kaznivo dejanje ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 ni premoženjsko kaznivo dejanje, zato je tvorba nadaljevanega kaznivega dejanja izključena.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku – upravičen predlagatelj
Dejstvo, ali se je prekrškovni postopek začel na predlog osebe, ki je upravičena tak predlog podati, je temeljna procesna predpostavka. Nepravilna ugotovitev o obstoju ali neobstoju te predpostavke pomeni bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.