varstvo pravic stranke - dopolnitev vloge - prava neuka stranka - zavrženje vloge
Tožena stranka je sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP.
Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - nova dejstva in dokazi - začasna odredba
Tožnik je zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite vložil ob prisotnosti tolmača ustno na zapisnik na tedaj opravljenem ustnem razgovoru, na katerem je bil izrecno opozorjen na vsebino določil 56. in 57. člena ZMZ. Prvotno prošnjo je utemeljil z ekonomskimi razlogi in družinsko tragedijo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze, s katerimi je utemeljeval zahtevek za odobritev vložitve ponovne prošnje za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji pa je navedel, da se je pri podaji prve prošnje zlagal in povedal neresnično zgodbo. Kot nove okoliščine oziroma dokaze je navedel ogrožanje s strani teroristov, ki naj bi tožnikovega očeta umorili leta 2001, njegovega strica pa leta 2004. Glede na vsebino teh izjav je tožena stranka pravilno ocenila, da ne gre za takšna nova dejstva ali okoliščine, ki bi nastale po izdaji pravnomočne odločbe z dne 8. 3. 2013, s katero je bila tožnikova prva prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, medtem ko so se vse tožnikove izjave, ki jih je podal v zahtevku za uvedbo ponovnega postopka, nanašale na dogodke, ki so se zgodili v celoti v času pred vložitvijo njegove prve prošnje za priznanje mednarodne zaščite, zato v ničemer ne gre za dokaze ali dejstva, ki bi nastali po izdaji predhodne odločitve, tožnik pa ni prepričljivo pojasnil razlogov, čemu jih ni navedel že med prvim postopkom, med katerim je bil večkrat opozorjen na svojo dolžnost, da mora izpovedati vsa dejstva, zaradi katerih zaproša za mednarodno zaščito in zaradi katerih se ne more vrniti v izvorno državo.
Zoper izpodbijano odločitev je sicer možen upravni spor, ki pa ne zadrži njene izvršitve. Tako bi tožnik v primeru, če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo sodišča o glavni stvari, lahko bil odstranjen z območja Republike Slovenije, to pa bi pomenilo, da se ne nahaja pod jurisdikcijo te države, zato v tem upravnem sporu ne bi več izkazoval pravnega interesa, ki bi naknadno prenehal v primeru, če bi tožnik zapustil območje Republike Slovenije. Iz navedenih razlogov je sodišče zahtevi tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe ugodilo.
obročno plačilo dolga - pogoji za odpis - omejitve glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka - neizterljivost davka
V konkretnem primeru se izterjuje taksa, ki je bila naložena tožeči stranki na podlagi Uredbe o obremenjevanju voda. Za takšno obveznost davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri te obveznosti. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost v smislu 110. člena ZDavP-2, glede katere je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti. Zakon je določenim davkom in prispevkom podelil poseben status, saj stranke ne morejo zahtevati odloga plačila ali obročnega plačevanja takšnih davščin niti v primerih, ko jim bi eventualno grozila težja gospodarska škoda.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - sklenitev zakonske zveze
Razlaščenka je s sklenitvijo poroke z madžarskim državljanom po takrat veljavnih predpisih postala madžarska državljanka, s tem pa je izgubila državljanstvo Kraljevine SHS. Zato je ni mogoče šteti za jugoslovansko državljanko v smislu prvega odstavka 9. člena ZDen.
upravni spor - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga zahtevkov - poziv k razdružitvi tožbenih zahtevkov
Ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za postopke v zvezi z nezakonito postavljeno ograjo, ni mogoče z eno tožbo izpodbijati aktov, ki so bili v zvezi s tem izdani. Akta sta namreč izdala različna organa prve stopnje, akta pa se opirata tudi na različni pravni podlagi.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se tožnik po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil v roku 3 dni, niti pozneje vse do odločitve sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, zato je sodišče njegovo tožbo, vloženo po njegovi pooblaščenki, ki je svetovalka za begunce, na podlagi 6. točke 1. odstavka v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - verjetni izgled za uspeh
Dejansko stanje kazenske zadeve, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ni tako zapleteno, da se tožnik v postopku ne bi mogel zagovarjati sam.
ZDen člen 63, 63/3. ZDRS člen 39. ZUP člen 251, 251/1, 254.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - nepravilna uporaba materialnega prava
Glede na jasno izraženo pravno mnenje Vrhovnega sodišča je utemeljen tožbeni ugovor nepravilne uporabe materialnega prava, saj odločitev tožene stranke (in njena obrazložitev) v izpodbijani odločbi, ni skladna s pravnim mnenjem in stališči Vrhovnega sodišča, pri čemer tožena stranka ni pravilno uporabila določila 9. člena in 3. odstavka 63. člena ZDen v povezavi z 39. členom ZDRS.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - pravdni postopek zaradi plačila odškodnine - smrt bližnjega - vlak - neprilagojena hitrost - tožbena novota
Ob upoštevanju dejstev, ki jih je v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe po pooblaščencu navedla tožeča stranka, le-ta tudi po presoji sodišča ni izkazala verjetnega izgleda za uspeh v zadevi, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP. Da bi škoda ne nastala izključno zaradi ravnanja oškodovanca, tudi po dopolnitvi prošnje ni niti zatrjevala, kaj šele verjetno izkazala. Ob takšnem dejanskem stanju je pričakovanje tožeče stranke tudi v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim in pravnim stanjem, ki jih v razlogih navaja tožena stranka. Sicer povsem splošna in nekonkretizirana tožbena navedba, da je vlak vozil z neprilagojeno hitrostjo, je nova in je zato sodišče v skladu z določbami 20. in 52. člena ZUS-1 pri presoji izpodbijane odločbe ni upoštevalo. Ob ustrezni konkretizaciji in verjetni izkazanosti pa okoliščine, ki jih stranka v tem postopku ni uveljavljala, lahko predstavljajo dodatno dejansko podlago za (ponovno) prošnjo za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - namen brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Z ZBPP in posledično z izpodbijano odločbo ni poseženo v pravico do sodnega varstva in v pravico do poštenega sojenja. Glede na določbo 24. člena ZBPP je tožena stranka dolžna presoditi tudi, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in ali jo je razumno sprožiti. To pa ne pomeni meritornega odločanja v zadevi, na katero se prošnja za dodelitev BPP nanaša.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost med znakoma - dominantni del znaka
Za zavrnitev registracije znamke na podlagi točke b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, morata biti kumulativno izpolnjena pogoja enakosti ali podobnosti prijavljenega znaka in registrirane znamke ter enakosti ali podobnosti blaga/storitev, na katerega se nanašata prijavljeni znak in registrirana znamka. Verjetnost zmede, ki se presoja glede na zaznavanje znakov in blaga upoštevne javnosti, se v upravnosodni praksi interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga in storitev.
Toženka je pravilno kot dominantni del obeh znakov upoštevala besedni del, zlasti ker potrošnik po tem elementu znak vedno poimenuje, ne glede na velikost, barvo in pozicijo slikovnih delov v obeh znakih, ki jih potrošnik v takih primerih dojema le kot dodatni oziroma spremljajoči element.
ZKZ člen 63, 63/4, 64, 65. Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč člen 13, 21.
komasacija - komasacijski sklad - razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence - nova razdelitev zemljišč - elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju - pripombe na elaborat
Če vsem predlogom ni bilo ugodeno, to ne pomeni, da načelo zaslišanja stranke ni bilo spoštovano, saj je uresničitvi tega načela zadoščeno s tem, da je stranki dana možnost, da uveljavi in zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Ker ima obrazložitev drugostopenjskega organa podlago v dejanskem stanu, ugotovljenem v postopku pred prvostopenjskim organom, in v relevantnem materialnem pravu, ustrezno dopolnjuje obrazložitev prvostopenjske odločbe.
ZJC-B člen 19, 19/3. ZJC člen 2, 2/1. ZUreP-1 člen 92. ZCes-1 člen 3, 3/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - druga ustrezna nepremičnina
Glede na tretji odstavek 19. člena ZJC-B šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnin, po katerih poteka obstoječa javna cesta, ugotovljena, če ob vložitvi zahteve za razlastitev po njih poteka cestni promet v skladu s prvim odstavkom 2. člena zakona (tj. ZJC). Prvostopni organ je lahko zaključil, da je javna korist za razlastitev tožnikove nepremičnine, kot dela obstoječe javne ceste, po kateri poteka cestni promet, kot to določa ZCes-1, v smislu tretjega odstavka 19. člena ZJC-B ugotovljena in posledično tudi odločil o razlastitvi tožnikove nepremičnine.
EZ člen 88, 88/7. ZUP člen 42. ZUS-1 člen 17. Akt o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja člen 14.
energetika - posebna sistemska storitev - omrežnina - prevzeta jalova električna energija - obračunavanje čezmerno prevzete jalove električne energije - neustavnost podzakonskega akta - vračilo plačanih zneskov - pristojnost Agencije za energijo - stranka v postopku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu
Tožnik v upravnem sporu je lahko samo oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Odločitev, da se drugemu tožniku ne prizna položaja stranke, je skladna z določbami ZUP. Njena pomanjkljivost je le v tem, da ni izrecno navedena v izreku odločbe. Ker pa odločitev logično sledi iz 1. točke izreka, v kateri so izrecno navedeni tisti, ki se jim položaj stranke prizna, in še posebej iz obrazložitve k tej točki, kjer je navedeno, da se drugega tožnika upošteva (le) kot pooblaščenca, sodišče pomanjkljivost izreka ni štelo za bistveno in s tem za takšno, ki bi vplivala na zakonitost odločbe.
Odločitev, po kateri se nezakonitost ravnanja družbe SODO pri zaračunavanju čezmerno prevzete jalove energije ne ugotavlja oziroma se zahteva strank v tej zvezi zavrne, prvenstveno temelji na določbah 14. člena Akta o določitvi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja. Gre za določbe, s katerimi je zagotavljanje čezmerno prevzete jalove energije opredeljeno kot posebna sistemska storitev in s katerimi se uvaja obveznost in način njenega plačila. Ker gre za podzakonski akt in ker pomeni zaračunana omrežnina za posebno sistemsko storitev javno dajatev, je Ustavno sodišče za celoten 14. člen Akta ugotovilo, da je bil v neskladju z Ustavo. Neustavnost 14. člena je ugotovilo z učinkom razveljavitve, kar pomeni, da se ne uporablja za razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. V konkretnem primeru izpodbijana odločitev še ni pravnomočna. S tem, ko določbe 14. člena Akta ni mogoče uporabiti pri odločanju, je odpadla pravna podlaga za odločitev, in sicer ne le za ugotovitev, da način obračunavanja čezmerno prevzete jalove energije ni bil v nasprotju z navedeno določbo, temveč za obračunavanje zadevne omrežnine nasploh.
Agencija za energijo je po določbah EZ izrecno pooblaščena za reševanje sporov med uporabniki omrežja in sistemskimi operaterji, med drugim tudi v zadevah, ki izvirajo iz obračunane cene za uporabo omrežij. Izrecno je pooblaščena tako za ugotavljanje nezakonitosti kot za naložitev ustreznih ukrepov za njihovo odpravo. To po presoji sodišča pomeni, da ni izključeno tudi odločanje o premoženjskopravnih zahtevkih, kolikor imajo podlago v predhodno ugotovljenih nezakonitostih in se na ta način ugotovljena nezakonitost odpravi. Nesmotrno in do strank (tako časovno kot stroškovno) neprijazno (ter s tem tudi v nasprotju s smotrom posebnega reševanja sporov iz EZ) bi namreč bilo, da bi se ob tem, ko so že v postopku pred Agencijo ugotovljene tako nepravilnosti kot njihove posledice, zahtevalo, da stranke v vsakem primeru, četudi gre le za realizacijo že ugotovljenega, svoje premoženjske zahtevke uveljavljajo v drugih (sodnih) postopkih.
Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini člen 11, 11/2, 11/5, 11/6, 12.
cena zdravil na debelo - določanje cene zdravil na debelo
Glede na v drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini natančno določeno vrsto prodajne cene v primerjalnih državah (tj. Avstriji, Nemčiji in Franciji) in publikacij, iz katerih se naj bi te cene ugotavljale, tako prvostopenjski organ ne bi smel uporabiti cene, navedene v zavihku UCD publikacije Vidal (ki nedvomno ni cena na drobno, kar priznava tudi sam organ), temveč bi moral (če bi taka vrsta prodajne cene bila določena) uporabiti ceno, navedeno v zavihku Prix te iste publikacije, v katerem so navedene cene zdravil na drobno, saj je cena na drobno tista vrsta prodajne cene, ki je določena kot upoštevna primerjalna cena v primerjalni državi Franciji. Če pa vrsta prodajne cene, kot je določena v zgoraj navedeni določbi, v primerjalni državi ni navedena v opredeljeni publikaciji, tako kot je to v obravnavanem primeru, pa bi moral prvostopenjski organ smiselno uporabiti prvi odstavek 12. člena Pravilnika o določanju cen zdravil v humani medicini in pri določitvi vrednosti PEC upoštevati le vrste prodajnih cen, ki jih Pravilnik o določanju cen zdravil v humani medicini za navedene primerjalne države določa kot upoštevne, kar v tem primeru pomeni primerjalne cene v Avstriji in Nemčiji ter na tej podlagi ugotoviti najnižjo preračunano ceno. Ker cene na tak način ni določil, je iz tega razloga odločba nezakonita in jo je zato treba odpraviti.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 297.
sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe, ki ga je organ prve stopnje izdal po uradni dolžnosti in v okviru pooblastil iz 290. člena v zvezi z 297. členom ZUP, ni bilo odločeno o nobeni pravici oziroma pravni koristi tožnika. O tem je bilo odločeno z odločbo, ki se s spornim sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje.
Sodišče je za predmetni sklep opravilo presojo, ali morda z njim ni poseženo v tožnikove pravice, obveznosti ali pravne koristi in ugotovilo, da tožnik z ugovori, ki jih navaja v tožbi, in ki se nanašajo na lastništvo parcelne številke 823/5 k.o. ..., vsled česar naj ne bi bil inšpekcijski zavezanec, ne more uspešno izkazovati svojega pravnega interesa, glede na to, da se inšpekcijski ukrep nanaša na tožnika kot investitorja nezakonite gradnje in ne na lastnika zemljišča. Ker torej tožnik s tožbo uveljavlja ugovore, ki se nanašajo na izvršilni naslov, ki je postal pravnomočen, slednji ni izkazal, da bi mu bilo s sklepom o dovolitvi izvršbe poseženo v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi.
Nepotrebno oziroma nepravilno izvršena sodna poravnava, ne predstavlja ničnostnega razloga po določbah 279. člena ZUP.
Predlagatelja sta podpisala zapisnik o mejnem ugotovitvenem postopku, zato je pravilen zaključek, da je bila zahteva podana, poleg tega pa sta tudi kasneje molče privolila v izdajo odločbe, zato ni podan ničnostni razlog po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP.
ZDen člen 8, 13, 38, 43, 44, 44/5, 44/6, 64, 64/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 8.
zahteva za denacionalizacijo - rok za vložitev zahteve - vračanje premoženja - vrednotenje premoženja
Iz določb ZDen, ki urejajo vračanje podjetij in kapitala, izhaja pravilo, da se v primeru denacionalizacije podjetij in kapitala prejšnji lastnik odškoduje v vrednosti premoženja podržavljenega podjetja oziroma lastninskemu deležu ustreznega deleža premoženja podržavljenega podjetja. Drugostopenjski organ je z izpodbijano odločbo pravilno priznal odškodovanje upravičencema do denacionalizacije v vrednosti preostanka (alikvotnega dela) neto aktive družbe K. oziroma v vrednosti kolikor odškodovanje (do izdaje izpodbijane odločbe) še ni doseglo ugotovljene vrednosti neto aktive družbe, upoštevajoč pri tem, da je bil podržavljen 94,25 % lastniški delež. Ob teh izhodiščih je drugostopenjski organ pravilno zavrnil zahtevka tožnice, da se upravičencema prizna (še) odškodnina nad vrednostjo alikvotnega dela neto aktive družbe ter odškodnina zaradi zmanjšane vrednosti vrnjenih stavb. V primeru vračanja podjetja oziroma kapitala na način iz 38. člena ZDen ni mogoče uporabiti določb 26. člena ZDen, ki urejajo vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju bistveno zmanjšala, ter je vrednostni okvir za odškodovanje podržavljenega podjetja oziroma kapitalskega deleža določen z ugotovljeno vrednostjo neto aktive podržavljenega podjetja oziroma njenega alikvotnega dela glede na velikost podržavljenega kapitalskega deleža.