uporabno dovoljenje - poskusno obratovanje - obratovalni monitoring - strokovno nadzorstvo - vpliv na okolje - strokovno mnenje - rok za izdajo strokovnega mnenja - pravna fikcija
Iz določb 98. člena ZGO-1 izhaja, da mora zaprošeni organ podati zahtevano mnenje glede prejetih poročil v predpisanem 15-dnevnem roku. Ali je ta rok primeren ali ne, ni predmet presoje v tem upravnem sporu. Če mnenje v tem roku ni dano, je zakonodajalec predvidel nastop posledice, to je danega pozitivnega mnenja. Gre za pravno fikcijo, saj je jasno, da tako mnenje ni bilo izdano. Nastop fikcije pa izključuje ne le nadaljnjo aktivnost upravnega organa pri pridobivanju mnenja, ampak tudi relevantnost (in s tem upoštevanje) kasneje izdanega negativnega mnenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - dubllinski postopek - predhodna prošnja za azil v drugi državi - pristojna država za obravnavo prošnje za priznanje mednarodne zaščite
Ukrep omejitve gibanja je nujen, da tožnik v času postopka ugotavljanja, katera država je pristojna za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito, ne bo zapustil ozemlja Slovenije ter da bo, kolikor se ugotovi, da je za reševanje njegove prošnje za mednarodno zaščito odgovorna Italija, mogoča realizacija njegove predaje tej državi.
Tožnik je v Republiki Italiji že pred dvema letoma, po poteku vizuma, zaprosil za mednarodno zaščito, vendar tam ni počakal na dokončno odločitev, temveč je odšel na Norveško in tudi tam zaprosil za mednarodno zaščito. Poleg tega iz uradnih evidenc izhaja, da je bil zoper tožnika izrečen ukrep „prepoved vstopa v schengensko območje“, ki ga je razpisala Nizozemska za obdobje 12. 4. 2012 do 12. 4. 2015. Iz povedanega izhaja, da je tožnik ilegalno prehajal državne meje. To pa vsekakor predstavlja okoliščino, ki lahko kaže na možnost begosumnosti in lahko pri odločanju toženke vzbuja bojazen, da bi tožnik lahko onemogočil njegovo morebitno predajo drugi državi, če bi se to izkazalo za potrebno.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep Ustavnega sodišča
Tožbo, s katero se izpodbija sklep Ustavnega sodišča o nesprejemu ustavne pritožbe in zahteva njegova razveljavitev, je treba zavreči na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zoper odločitve Ustavnega sodišča pa tudi ni upravnega spora po prvem odstavku 4. člena ZUS-1 oziroma drugem odstavku 157. člena Ustave RS.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZBPP člen 30.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - upravni spor - tožnik v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je odločeno izključno o predlogu odvetnika za plačilo storitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik, ki je sicer upravičenec do brezplačne pravne pomoči, se postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta kot stranka ali stranski udeleženec ni udeleževal. Zato po določbah ZUS-1 ne more nastopati kot stranka - tožnik v upravnem sporu in je posledično sodišče njegovo tožbo kot nedopustno zavrglo.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka
Na zakonitost izpodbijanega sklepa naknadna predložitev tožnikovih osebnih dokumentov ne more povratno (retroaktivno) vplivati. Vendar pa navedeno pomeni, da je naknadno odpadel eden izmed razlogov za omejitev gibanja. V konkretnem primeru je ukrep omejitve gibanja potreben tudi zato, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije in bo mogoče zagotoviti izvedbo postopka.
Tožnik je ilegalno prehajal meje več držav od Irana do Slovenije in ne le do prve varne države. Tožena stranka je logično pravilno sklepala na možnost begosumnosti. Glede na ravnanje tožnika je pravilno sklepala, da se mu lahko le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce prepreči, da bi nastanitvene prostore samovoljno zapustil.
ZGO-1 člen 32, 65, 65/1, 66, 66/1. ZUP člen 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - sprememba zahtevka - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dokaz z izvedencem
Sodišče ne vidi kršitve v investitorjevem ravnanju, ko je zaradi vsebinsko spremenjenega zahtevka predložil še vsebinsko spremenjeni projekt, ki je nato postal sestavni del izpodbijane odločbe.
Ali bodo vplivi gostinskega lokala (prezračevanje, hrup), ki je po OPN nesporno dovoljena dejavnost na obravnavanem območju, v dovoljenih okvirih po predpisih, na katere se sklicuje tožnik, bo stvar inšpekcijskega nadzora, pri čemer ima tožnik v primeru morebitnih posegov v njegovo lastninsko pravico zagotovljeno tudi varstvo v civilnem sodnem postopku.
Presoja, ali ima projekt predpisane sestavine, je v pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve. Upoštevati je namreč treba, da pri izdelavi projekta sodelujejo projektanti oziroma odgovorni projektanti, ki morajo izpolnjevati posebne zahteve, ki jih določa ZGO-1, odgovarjajo pa tudi za škodo, ki nastane tretjim in izvira iz njihovega dela. PGD torej pripravljajo za to usposobljeni strokovnjaki, zato mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pomeni, da lahko stranka vzbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna postavitev izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
Tožnik, ki je v letu 2003 na podlagi odločbe o oprostitvi plačila komunalnega prispevka sicer pridobil pravico do priključitev objekta na komunalno javno infrastrukturo, te pravice zaradi neizdanega gradbenega dovoljenja ni izkoristil. Položaj je torej drugačen kot v primeru, ko bi občina ponovno odmerila komunalni prispevek za obstoječi oziroma zgrajeni objekt, za katerega je investitor plačal komunalni prispevek.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383a, 383a/3, 383a/4, 397.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - postopek osebnega stečaja - obstoj stečajne mase - odpust obveznosti
V primerih, ko dolžnik poleg uvedbe stečaja predlaga tudi postopek za odpust dolga, obstoj stečajne mase ob uvedbi stečaja ni pravno odločilna dejanska predpostavka za uvedbo stečaja.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora biti vložena na predpisanem obrazcu, če pa ni, pa mora biti vsebina posameznih rubrik v prošnji in zaporedje rubrik enaka vsebini predpisanega obrazca. Ob ugotovitvi, da tožnica prošnje ni vložila na predpisanem obrazcu oziroma je bila njena vsebina nepopolna, je tožena stranka pravilno postopala po določbi prvega odstavka 67. člena ZUP, po kateri pristojni organ od vložnika zahteva, da se pomanjkljivosti odpravijo in določi vložniku rok, v katerem mora vlogo popraviti.
Vsa izvedena gradbena dela je treba obravnavati kot celoto. Ker ta dela pomenijo rekonstrukcijo objekta, pa je v skladu s 3. členom ZGO-1 za njihovo opravo potrebno gradbeno dovoljenje.
brezplačna pravna pomoč - plačilo storitev brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Ker je bila zahteva za varstvo zakonitosti vložena po dnevu, ko je bila vložena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in pred dnevom odločitve o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je štela, da je rok za predložitev napotnice pričel teči po prejemu odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
obročno plačilo dolga - pogoji za odpis - omejitve glede odpisa, delnega odpisa, odloga in obročnega plačevanja davka - neizterljivost davka
V konkretnem primeru se izterjuje taksa, ki je bila naložena tožeči stranki na podlagi Uredbe o obremenjevanju voda. Za takšno obveznost davčni organ opravlja samo izvršbo in ne vodi knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri te obveznosti. Z vidika davčnega organa gre torej za drugo obveznost v smislu 110. člena ZDavP-2, glede katere je davčni organ pristojen le za izterjavo in bi zato z odpustom takšne obveznosti v postopku prisilne izterjave prekoračil svoje pristojnosti. Zakon je določenim davkom in prispevkom podelil poseben status, saj stranke ne morejo zahtevati odloga plačila ali obročnega plačevanja takšnih davščin niti v primerih, ko jim bi eventualno grozila težja gospodarska škoda.
ZMZ člen 50, 50/2, 50/2-3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru se tožnik po samovoljni zapustitvi Azilnega doma vanj ni vrnil v roku 3 dni, niti pozneje vse do odločitve sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo tožene stranke, zato je sodišče njegovo tožbo, vloženo po njegovi pooblaščenki, ki je svetovalka za begunce, na podlagi 6. točke 1. odstavka v povezavi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb točka 1.
javni poziv - nepovratna finančna vzpodbuda - raba obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb - razpisni pogoji - nova naložba
Nepovratno finančno vzpodbudo je bilo mogoče uveljavljati le za nove naložbe, ki bodo izvedene po oddaji vloge.
Tožnici sta inšpekcijski zavezanki, saj sta s pridobitvijo lastninske pravice prevzeli vse pravice in obveznosti v zvezi z nepremičnino, zaradi česar ju tudi zadenejo sankcije zaradi nezakonitega posega v prostor.
pogojni odpust - pogoji za pogojni odpust - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Po določbi 88. člena KZ-1 ni potrebno, da je novo kaznivo dejanje (že) storjeno, temveč je potrebna le ocena, ali je mogoče utemeljeno pričakovati, da oseba ne bo storila novega kaznivega dejanja.
upravni spor - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov - različna pravna podlaga zahtevkov - poziv k razdružitvi tožbenih zahtevkov
Ne glede na to, da gre v obravnavanem primeru za postopke v zvezi z nezakonito postavljeno ograjo, ni mogoče z eno tožbo izpodbijati aktov, ki so bili v zvezi s tem izdani. Akta sta namreč izdala različna organa prve stopnje, akta pa se opirata tudi na različni pravni podlagi.
varstvo pravic stranke - dopolnitev vloge - prava neuka stranka - zavrženje vloge
Tožena stranka je sicer ravnala pravilno, ko je tožeči stranki izdala poziv za dopolnitev vloge v skladu s 67. členom ZUP in jo tudi opozorila na pravne posledice neizpolnjevanja navodil iz poziva. Vendar pa, glede na to, da je šlo za prava neuko stranko, ki je v postavljenem roku odreagirala in sodišče zaprosila za zahtevane obrazce, bi bilo potrebno njen odgovor oziroma prošnjo obravnavati benevolentno kot ustrezno reagiranje za prava neuko stranko; posledično je po presoji sodišča ne bi smele zadeti posledice iz 67. člena ZUP.
Tožena stranka je v postopku dodelitve BPP kršila določbe ZUP, ki se nanašajo na varstvo pravic strank in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da se prosilkina prošnja za dodelitev BPP zavrže.