inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izrek odločbe za nično - pravne posledice ničnosti
Tožnica v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da za sporno gradnjo nima ustreznega upravnega dovoljenja, zato je sodišče presodilo, da je upravni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in pravilno odredil ukrepe utemeljene z določbo 152. členu ZGO-1.
V obravnavani zadevi je sporno predvsem, ali je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker je bilo o tožničini obveznosti odstraniti objekt že odločeno s sklepom z dne 12. 8. 1999, zato obstajata dve odločbi o isti stvari, izdani zoper isto osebo. Sodišče ugotavlja, da je pristojno ministrstvo dne 7. 7. 2009 za nično izreklo odločbi prvostopenjskega organa, s katerima je bila obveznost ustavitve gradnje in odstranitve objekta naložena tožničinemu pravnemu predniku. Sodišče v celoti soglaša z razlago tožene stranke, da gre za odločitev, ki na podlagi določbe prvega odstavka 281. člena ZUP odpravlja tudi vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene odločbe.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek odločbe za nično
Glede odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila podržavljena nepremičnina v naravi vrnjena osebi, ki ni upravičenka, medtem ko je bila za to nepremičnino vložena pravočasna zahteva za denacionalizacijo v korist upravičenca, bi bilo gotovo mogoče zaključiti, da je pravno neizvršljiva, kajti taka odločitev nasprotuje določbam 88. člena ZDen.
Organ prve stopnje bi moral na podlagi določb 67. člena ZUP predlog v pogledu uveljavljenih ničnostnih razlogov poslati predlagateljema v dopolnitev, tako da bi morala ta jasno navesti, izrecno katere ničnostne razloge uveljavljata in ne meritorno obravnavati ne zadosti jasnega in razumljivega predloga.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS za relevantno obdobje od leta 1992 do 2002 oziroma do 2006. Obdobje odsotnosti od 1992 do 1997 je namreč tožena stranka, na podlagi določbe četrte alinee tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD štela kot obdobje, za katerega je pogoj dejanskega življenja v RS izpolnjen, sporno pa je, ali je imela tožena stranka, ob nespornem dejstvu, da se je tožnik v RS vrnil leta 2006, pravico ugotavljati oziroma od tožnika zahtevati, da predloži podatke o dejanskem življenju za obdobje od 1998 do 2002. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom ugotavlja, da je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zahtevo četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ter določbami ZUP, po katerih je izjavami prič ugotovila, da tožnik zgolj s pridobivanjem informacij o možnosti vrnitve v RS ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušal vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti teh ravnanj ne navaja v tožbi, zato tožena stranka ni imela pravne podlage za ugodno rešitev tožnikove vloge.
ZUP člen 9, 80, 80/1. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in tehničnih tolerancah meritve člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 24, 25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 2, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 2, 2-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem - načelo zaslišanja stranke
S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.
ZKme-1 člen 45, 45/4. Pravilnik o metodah urejanja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 2, 2/2. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 2, 10, 10/3, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 25/1, 26. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obnova postopka po uradni dolžnosti - metoda planimetriranja
Določitev metode planimetriranja v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki ustreza kriterijem iz Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009, zato se tožnik ne more uspešno upirati uporabi metode, po kateri so bila njegova zemljišča preverjena. Tožnik tudi rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. Njegove splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja, ki izhaja iz zapisnika.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za sodno varstvo
Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Organ za BPP se je do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna ter se po pravilno oprl na podatke v upravnih spisih in ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno. Pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS - pravna podlaga za odločitev
Tožnik ni izkazal, da izpolnjuje vse v določbi 10. člena ZDRS zahtevane pogoje. Tej ugotovitvi upravnega organa v tožbi niti ne oporeka, ampak meni, da bi se morala njegova prošnja reševati na podlagi 40. člena ZDRS. Sodišče v tej zvezi ugotavlja, da se je tožena stranka s vprašanjem pravne podlage za odločanje o tožnikovi prošnji ukvarjala in tožniku v izpodbijani odločbi pojasnila, da po tej določbi vloge ni mogoče obravnavati, saj je 6 mesečni prekluzivni rok za vložitev vloge na tej pravni osnovi že potekel. Ker je tožnik prošnjo za sprejem v državljanstvo RS vložil 26. 5. 1999, na podlagi 10. člena ZDRS, kar dokazuje upravnemu spisu priložena vloga, je sodišče kot pravilno in zakonito presodilo odločitev tožene stranke, ki je kot pravno podlago za obravnavanje tožnikove vloge štela določbo 10. člena ZDRS.
dohodnina - odmera dohodnine - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Povprečenje se, kot izhaja iz 120. člena ZDoh-2, lahko uporabi samo v primeru, če je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da ta zakonska določba ni v neskladju z Ustavo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnica ob vložitvi prošnje za BPP ni več razpolagala s sporno nepremičnino, četudi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje drugačno dejansko stanje. Tožbi je namreč priložila pisno objavo prodaje premoženja (vključno z navedeno nepremičnino) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju in dokazilo o plačilu varščine za nakup te parcele s strani potencialnega kupca, ki dokazujeta, da z nepremičnino ne more več razpolagati.
evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva s strinjanja s potekom meje
Ker je meja ostala sporna, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k začetku sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZEN. Ker tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, sodnega postopka v danem roku 30 dni nista sprožila, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi določbe četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 22, 22/3, 22/4, 22/5, 36, 36/2. ZUJF člen 152, 152/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - začasni zastopnik
Organ za BPP je svoj sklep o tem, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, ker s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, kolikor znaša dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka, oprl na pravilne podlage ter pri tem ni kršil materialnih zakonskih določb in postopkovnih pravil, zato je izpodbijani sklep pravilen. Pravilno pri ugotavljanju finančnega položaja tožnika organ tudi ni upošteval odtegljajev od izplačil pokojnine zaradi izvršb, saj - upoštevajoč določbe ZSVarPre (12., 14. člen) v zvezi z ZBPP (14. člen) - za to ni pravne podlage.
Opravičeni stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca in jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni in izredna finančna obveznost, ki je nastala kot posledica višje sile, se dokazujejo s plačanimi računi in drugimi dokazi o stroških, ki dokazujejo, da se je prosilec znašel v položaju materialne ogroženosti in da so razlog za to zdravstveni razlogi v smislu prej zakonske določbe ali izredne, nepredvidene finančne obveznosti, ki so nastale kot posledica višje sile.
Določba petega odstavka 22. člena ZBPP daje zgolj podlago organu za BPP, da more od centra za socialno delo zahtevati mnenje, na podlagi katerega bo (lažje) presodil utemeljenost navedb prosilca ter izkazanost njegove materialne ogroženosti; ni pa mogoče navedene določbe razlagati v pomenu, da je dolžan organ dokaze zbirati po uradni dolžnosti ter da jih je namesto prosilca dolžan zagotoviti center za socialno delo.
Po določbi drugega odstavka 36. člena ZBPP mora prosilec z listinami dokazati, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo dodelitev nujne BPP, ker bi sicer zaradi vložitve prošnje in odločanja o prošnji zamudil rok za kakšno dejanje.
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj mu postavi začasnega zastopnika, saj ga kot zakoniti zastopnik tudi v tem postopku zastopa postavljeni začasni skrbnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kršitev ustavnih pravic
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kot tudi tožbenih navedb je razvidno, da tožnik zatrjuje poseg v svoje z ustavo varovane pravice, ki se je zgodil v letih 2006 in 2007, kar pomeni, da ob nespornem podatku o datumu zatrjevanih kršitev in z vložitvijo tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, ne bi mogel uspeti oziroma doseči vsebinske obravnave tožbe, ker zamuda roka za vložitev tožbe učinkuje absolutno in bi jo bilo treba zavreči.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Sprejemniku ponudbe ni treba, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ ob prodaji zemljišča, ki je po dejanski rabi gozd, dolžan uporabiti. Ker pa ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnica poleg ali namesto medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so bili navedeni v naročilnici in so bili cenejši od cenovnega standarda, na podlagi naročilnice izdajala še drugo blago, ki ni uvrščeno med pripomočke, ki jih zavarovanci lahko prejmejo na naročilnico in niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Plačilo za tako izdano blago, ki bi sicer moralo biti izvedeno s strani fizične osebe – zavarovanca, je nato pokrila s plačilom po naročilnici s strani zdravstvenih zavarovalnic. Tožnica računov za blago, izdano na naročilnice - napotnice ni izdajala in jih zato v postopku tudi ni predložila. S tem pa ni izpolnila obveznosti, ki je predpisana v 70. členu ZDavP-1 oziroma v 39. členu ZDavP-2. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je, skladno s tretjim odstavkom 68. člena ZdavP-2, na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku, določil verjetno davčno osnovo. Fizične osebe so namreč z opisanim načinom poslovanja tožnice prejele (druge) dohodke, ki so obdavčeni po ZDoh-1. Tožnica pa je bila ob tem, kot izplačevalka, ob vsakem izplačilu za zavezanca za dohodnino, ki je fizična oseba, dolžna obračunati in odtegniti davčni odtegljaj.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - načelo zaslišanja stranke
V zadevi ni sporno, da se izpodbijano gradbeno dovoljenje nanaša tudi na parcelo št. 472/1, ki je v lasti tožnika. Ker v zadevi tudi ni sporno, da se je tožnik o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, lahko prvič seznanil šele po izdaji izpodbijane odločbe, ko mu je bila odločba poslana v vednost, je očitno, da mu pred njeno izdajo ni bila dana možnost, da se o njih izjavi.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje
Glede na to, da je upravni organ druge stopnje z izpodbijano odločbo zgolj zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, takšna odločitev pa ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, je torej upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu, prvostopenjski upravni akt.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zemljišče v lasti Republike Slovenije - sklad kmetijskih zemljišč - investitor - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko je kot inšpekcijski zavezanec določen lastnik zemljišča, in če je to Republika Slovenija kot lastnica kmetijskega zemljišča, s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je slednji inšpekcijski zavezanec zaradi nelegalne gradnje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ svoje stališče, da je vse objekte zgradil A.A., oprl le na izpovedbo njegovega sina. Ta je povedal, da je bil prvi objekt zgrajen leta 1980, leta 1994 nadzidan s podstrešjem, medtem ko sta bila leta 2000 zgrajena še terasa in bazen. Upravni organ teh trditev ni preverjal, tožniku pa ne v prvem postopku, niti v ponovljenem, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o teh navedbah izjavi.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - vlaganja investitorja - komunalna oprema - dostop do omrežja - odmera za dostop do javne ceste - načelo zaslišanja stranke
ZUP ne določa, v kakšni obliki oziroma s katerim procesnim dejanjem je treba stranki omogočiti izjavo, tako upravna kot upravno-sodna praksa pa sta praktično brez izjeme sprejeli stališče, da je to mogoče storiti s pisno komunikacijo s stranko. V obravnavani zadevi iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je med toženko in tožničinim pooblaščenem po elektronski pošti potekala korespondenca o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe. Po presoji sodišča je bilo s tem tožničinemu pooblaščencu na ustrezen način omogočeno, da se o teh dejstvih in okoliščinah izjasni, zgolj to, da pred izdajo drugostopenjske odločbe ni prišlo do „pogovora“, kot to navaja tožnica, pa ne pomeni prej navedene bistvene kršitve pravil upravnega postopka.
Vlaganja se upoštevajo glede na prispevani znesek, ne pa morda v odstotku izpolnitve obveznosti v času, ko je bil ta znesek plačan.
Omrežje, za katero se odmeri komunalni prispevek, ne zajema nujno tudi neposrednega priključka na objekt zavezanca. Zavezanec namreč lahko do cestnega omrežja, katerega uporaba mu je zagotovljena na podlagi plačila komunalnega prispevka, dostopa tudi po zemljišču v zasebni lasti, kar ne vpliva na plačilo komunalnega prispevka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - legalizacija objekta - skladnost gradnje z gradbenim dovoljenjem
Zakon v okviru postopka izdaje gradbenega dovoljenja predvideva izključno preverjanje ustreznosti oziroma zakonitosti nameravane gradnje, kot je prikazana v projektni dokumentaciji, ne pa na podlagi dejanskega stanja v naravi, saj slednje ni predmet postopka za izdajo gradbenega dovoljenja, temveč povsem samostojnih inšpekcijskih postopkov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - višina dozidave - soglasja h gradnji
PUP dopušča dozidave do višine, ki ne presega višine obstoječega objekta, v nobenem primeru pa ta dozidava ne sme presegati etažnosti P+3.
Ureditev, po kateri je za dopustnost gradbenih posegov predvidena potrditev idejne rešitve s strani mestne občine, tej lokalni skupnosti ne daje pooblastila za odločanje o nameravani gradnji s stališča skladnosti te gradnje s prostorskim aktom. Za to so pristojni organi iz 24. člena ZGO-1. Enako velja za soglasje, ki ga je k nameravani gradnji izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.