evidentiranje urejene meje - spor o poteku meje - sprožitev sodnega postopka ureditve meje - domneva s strinjanja s potekom meje
Ker je meja ostala sporna, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je tožnika pozval k začetku sodnega postopka ureditve meje pred pristojnim sodiščem v skladu z določbo prvega odstavka 39. člena ZEN. Ker tožnika, ki se s predlagano mejo nista strinjala, sodnega postopka v danem roku 30 dni nista sprožila, je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je na podlagi določbe četrtega odstavka 39. člena ZEN štel, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje in izdal izpodbijano odločbo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - izrek odločbe za nično - pravne posledice ničnosti
Tožnica v tožbi ne oporeka ugotovitvi, da za sporno gradnjo nima ustreznega upravnega dovoljenja, zato je sodišče presodilo, da je upravni organ pravilno ugotovil, da gre za nelegalno gradnjo in pravilno odredil ukrepe utemeljene z določbo 152. členu ZGO-1.
V obravnavani zadevi je sporno predvsem, ali je izpodbijana odločba nezakonita zato, ker je bilo o tožničini obveznosti odstraniti objekt že odločeno s sklepom z dne 12. 8. 1999, zato obstajata dve odločbi o isti stvari, izdani zoper isto osebo. Sodišče ugotavlja, da je pristojno ministrstvo dne 7. 7. 2009 za nično izreklo odločbi prvostopenjskega organa, s katerima je bila obveznost ustavitve gradnje in odstranitve objekta naložena tožničinemu pravnemu predniku. Sodišče v celoti soglaša z razlago tožene stranke, da gre za odločitev, ki na podlagi določbe prvega odstavka 281. člena ZUP odpravlja tudi vse pravne posledice, ki so nastale iz odpravljene odločbe.
brezplačna pravna pomoč - ista upravna zadeva - zavrženje prošnje
Organ za BPP je ravnal pravilno, ko je ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožnikovo vlogo zavrgel in je odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Dejansko stanje in pravna podlaga v obravnavani zadevi se namreč nista spremenili.
davčna izvršba - sklep o dovolitvi izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe se tožniku naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja ali na drug način posega v njegove pravice ali pravne koristi.
ZGJS člen 32, 33. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 10, 15, 15/3, 16, 16/1, 18.
koncesija - podelitev koncesije - pogoji za koncesionarja - dimnikarska služba - število zaposlenih
Izkazovanje zadostnega števila zaposlenih oseb in njihovih ustreznih kvalifikacij se po naravi stvari lahko veže na poimensko določene osebe iz prijave oziroma elaborata, zato se te osebe upošteva tudi pri odločanju o izbiri koncesionarja, ko je organ dolžan preveriti obstoj v prijavi navedenih dejstev. Brez tega namreč ne bi mogel uporabiti v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za izvajanje meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom predpisanega merila za izbiro, to je, da se upošteva število usposobljenih oseb, navedenih v vlogi za podelitev koncesije kot osebe, ki bodo izvajale dimnikarsko službo na območju, ki je predmet razpisa.
Ker je bilo omenjeno merilo navedeno v 5. točki javnega razpisa, v 8. točki pa še izrecno, da mora pogoje izpolnjevati prijavitelj za podelitev koncesije (torej v času, ko se o tem odloča) iz tega izhaja očitna zahteva, da morajo v prijavi navedena dejstva obstajati tudi v času odločanja, zato poseben zapis tega pogoja v javnem razpisu ni bil potreben.
Ob nesporni ugotovitvi, da je prvostopenjski organ o zahtevi tožnice za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja - begunke že odločil, da je tožnica z vlogo z dne 29. 8. 2012 utemeljevala svojo zahtevo za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja na podlagi nespremenjenega dejanskega stanja, prvostopenjski organ v zadevi ni mogel sprejeti drugačnega zaključka, kot da je tožničino zahtevo na podlagi določbe 129. člena ZUP zavrgel, ne glede na v tem postopku predloženi dokument o bivanju. Slednji le potrjuje, kar je bilo ugotovljeno v prejšnjem (že pravnomočno zaključenem) postopku in kar niti ni bilo sporno.
dohodnina - odmera dohodnine - povprečenje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz preteklih let - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Povprečenje se, kot izhaja iz 120. člena ZDoh-2, lahko uporabi samo v primeru, če je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe. Ustavno sodišče je že ugotovilo, da ta zakonska določba ni v neskladju z Ustavo.
promet z gozdnimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - prednostni vrstni red - uvrstitev na isto mesto - izbira prodajalca
Sprejemniku ponudbe ni treba, da že ob sprejemu ponudbe navede vrstni red predkupne pravice.
V primeru prodaje gozda je ZG specialni predpis in ga je organ ob prodaji zemljišča, ki je po dejanski rabi gozd, dolžan uporabiti. Ker pa ZG ne določa ravnanja, ko imata kupca enak vrstni red, je za ugotovitev najprimernejšega sprejemnika ponudbe, sprejemljiva analogna uporaba četrtega odstavka 23. člena ZKZ, po katerem je prodajalcu prepuščeno, da ob situaciji, ko noben od sprejemnikov ponudbe ne more izkazati višjega vrstnega reda (predkupne pravice) v primerjavi z drugimi sprejemniki, kateremu sprejemniku ponudbe bo prodal ponujeno zemljišče.
ZUS-1 člen 35. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 12/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - kumulacija zahtevkov
Dolžnost tožnika za uskladitev dejanske rabe GERK-a, glede na evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, določa (tudi) četrti odstavek 12. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, tako da je dolžan nosilec kmetijskega gospodarstva neusklajene podatke urediti na pristojni upravni enoti vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - možnost razpolaganja z nepremičnino
Tožnica ob vložitvi prošnje za BPP ni več razpolagala s sporno nepremičnino, četudi izpisek iz zemljiške knjige dokazuje drugačno dejansko stanje. Tožbi je namreč priložila pisno objavo prodaje premoženja (vključno z navedeno nepremičnino) na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Celju in dokazilo o plačilu varščine za nakup te parcele s strani potencialnega kupca, ki dokazujeta, da z nepremičnino ne more več razpolagati.
ZDen člen 44, 44/5. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost premoženja - ugotavljanje vrednosti premoženja
Prevzem premičnin v letu 1946 je predstavljal ukrep začasnega odvzema upravljanja, ne pa podržavljenje oziroma izgubo lastninske pravice, kar je bistveni pogoj za denacionalizacijo. Vrednost premoženja se določi po stanju premoženja ob podržavljenju in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Ker je do podržavljenja prišlo v letu 1953, je torej glede vrednotenja premičnin treba upoštevati leto 1953.
PUP odmikov od sosednjih zemljišč ne predpisuje, zato v takem primeru soglasje lastnikov zemljišč ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To nadalje pomeni, da tožnik v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja svojega pravnega interesa za sodelovanje v postopku ne izkazuje ne z določbami ZGO-1 ne določbami PUP in tako z ugovori, da investitorjema ne dovoljuje gradnje (kot soglasodajalec), ne more uspeti.
Zgolj z navedbami, da bodo parcele osenčene, kar bo vplivalo na njihovo kakovost in vrednost, ki jih je drugostopenjski organ zavrnil z navedbo višine objekta ob parcelni meji, ki bistveno ne presega dogovorjene, po presoji sodišča tožnik ne dokazuje, da s to tožbo varuje svoje pravno varovane koristi.
Obstoj obnovitvenega razloga se po 2. točki 260. člena ZUP dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča, ki pa je tožnica nesporno ni predložila, niti se nanjo ne sklicuje.
V zvezi z obstojem obnovitvenega razloga po 4. točki 260. člena ZUP sta upravna organa obeh stopenj tožnici pravilno pojasnila, da se sporni denacionalizacijski odločbi ne opirata na nobeno predhodno vprašanje, saj je bilo za pok. B.B. ugotovljeno, da je bila vpisana v evidenco o državljanstvu. To pomeni, da v njenem primeru ni bila izdana posebna ugotovitvena odločba o državljanstvu upravičenca na podlagi tretjega odstavka 63. člena ZDen. Tako ni podan niti obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - izbris iz registra stalnega prebivalstva - dejansko življenje v RS - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni uspel izkazati pogoja dejanskega življenja v RS za relevantno obdobje od leta 1992 do 2002 oziroma do 2006. Obdobje odsotnosti od 1992 do 1997 je namreč tožena stranka, na podlagi določbe četrte alinee tretjega odstavka 1č. člena ZUSDDD štela kot obdobje, za katerega je pogoj dejanskega življenja v RS izpolnjen, sporno pa je, ali je imela tožena stranka, ob nespornem dejstvu, da se je tožnik v RS vrnil leta 2006, pravico ugotavljati oziroma od tožnika zahtevati, da predloži podatke o dejanskem življenju za obdobje od 1998 do 2002. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom ugotavlja, da je bilo ravnanje tožene stranke skladno z zahtevo četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD ter določbami ZUP, po katerih je izjavami prič ugotovila, da tožnik zgolj s pridobivanjem informacij o možnosti vrnitve v RS ni izkazal ravnanj, ki bi kazala na to, da se je v času svoje odsotnosti poskušal vrniti v RS in v njej nadaljevati z dejanskim življenjem, niti teh ravnanj ne navaja v tožbi, zato tožena stranka ni imela pravne podlage za ugodno rešitev tožnikove vloge.
ZBPP člen 24, 24/3. ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383a, 383a/3, 383a/4, 397.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - postopek osebnega stečaja - obstoj stečajne mase - odpust obveznosti
V primerih, ko dolžnik poleg uvedbe stečaja predlaga tudi postopek za odpust dolga, obstoj stečajne mase ob uvedbi stečaja ni pravno odločilna dejanska predpostavka za uvedbo stečaja.
ZGO-1 člen 32, 65, 65/1, 66, 66/1. ZUP člen 189, 189/1.
gradbeno dovoljenje - sprememba zahtevka - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - projekt za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - emisije - dokaz z izvedencem
Sodišče ne vidi kršitve v investitorjevem ravnanju, ko je zaradi vsebinsko spremenjenega zahtevka predložil še vsebinsko spremenjeni projekt, ki je nato postal sestavni del izpodbijane odločbe.
Ali bodo vplivi gostinskega lokala (prezračevanje, hrup), ki je po OPN nesporno dovoljena dejavnost na obravnavanem območju, v dovoljenih okvirih po predpisih, na katere se sklicuje tožnik, bo stvar inšpekcijskega nadzora, pri čemer ima tožnik v primeru morebitnih posegov v njegovo lastninsko pravico zagotovljeno tudi varstvo v civilnem sodnem postopku.
Presoja, ali ima projekt predpisane sestavine, je v pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve. Upoštevati je namreč treba, da pri izdelavi projekta sodelujejo projektanti oziroma odgovorni projektanti, ki morajo izpolnjevati posebne zahteve, ki jih določa ZGO-1, odgovarjajo pa tudi za škodo, ki nastane tretjim in izvira iz njihovega dela. PGD torej pripravljajo za to usposobljeni strokovnjaki, zato mora stranka, ki nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze. To pomeni, da lahko stranka vzbudi dvom v rešitve, predstavljene v PGD, le s predložitvijo strokovno podkrepljenih dokazov. Šele v takem primeru bi prišla v poštev morebitna postavitev izvedenca, če bi bilo to potrebno za ugotovitev ali presojo dejstva, pomembnega za rešitev zadeve.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6. ZUS-1 člen 40, 40/3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka
Na zakonitost izpodbijanega sklepa naknadna predložitev tožnikovih osebnih dokumentov ne more povratno (retroaktivno) vplivati. Vendar pa navedeno pomeni, da je naknadno odpadel eden izmed razlogov za omejitev gibanja. V konkretnem primeru je ukrep omejitve gibanja potreben tudi zato, da bo tožnik ostal na območju Republike Slovenije in bo mogoče zagotoviti izvedbo postopka.
Tožnik je ilegalno prehajal meje več držav od Irana do Slovenije in ne le do prve varne države. Tožena stranka je logično pravilno sklepala na možnost begosumnosti. Glede na ravnanje tožnika je pravilno sklepala, da se mu lahko le z omejitvijo gibanja na prostore Centra za tujce prepreči, da bi nastanitvene prostore samovoljno zapustil.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravni akt - odločba organa druge stopnje
Glede na to, da je upravni organ druge stopnje z izpodbijano odločbo zgolj zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje, takšna odločitev pa ne vsebuje vsebinske odločitve o njegovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, je torej upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v tem upravnem sporu, prvostopenjski upravni akt.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zemljišče v lasti Republike Slovenije - sklad kmetijskih zemljišč - investitor - načelo zaslišanja stranke
V primeru, ko je kot inšpekcijski zavezanec določen lastnik zemljišča, in če je to Republika Slovenija kot lastnica kmetijskega zemljišča, s katerim gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, je slednji inšpekcijski zavezanec zaradi nelegalne gradnje.
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ svoje stališče, da je vse objekte zgradil A.A., oprl le na izpovedbo njegovega sina. Ta je povedal, da je bil prvi objekt zgrajen leta 1980, leta 1994 nadzidan s podstrešjem, medtem ko sta bila leta 2000 zgrajena še terasa in bazen. Upravni organ teh trditev ni preverjal, tožniku pa ne v prvem postopku, niti v ponovljenem, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba, ni dal možnosti, da se o teh navedbah izjavi.