podelitev koncesije - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - odločanje po prostem preudarku - meje sodne presoje
V postopkih podeljevanja koncesij sodišče po ustaljeni upravno – sodni praksi natančno (strogo) presoja materialne in procesne vidike spora, medtem ko je sodna presoja pri strokovno – tehničnih vprašanjih zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V zadevi je bistveno vprašanje, ali je terjatev Republike Slovenije do tožnika zastarala. Le navedba, da ne gre za obligacijsko razmerje, ne zadostuje. Dejstvo, da v določbah ZBPP glede vračanja sredstev, ko gre za situacijo, ki jo določa 48. člen ZBPP, ni določen zastaralni rok, še ne pomeni, da ta terjatev Republike Slovenije do tožnika ne zastara. Nezastarljivost terjatve mora biti namreč v zakonu izrecno določena, sicer je to v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.
ZPKri člen 10, 10/4. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-1.
politični zapornik - poprava krivic - zahtevek za priznanje pravic - zavrženje vloge
Ker zahtevki tožeče stranke ne pomenijo zahtevka v smislu in na podlagi določil ZPKri, ki v tovrstnih postopkih v skladu s četrtim odstavkom 10. člena določa smiselno uporabo ZUP, je bila zahteva tožeče stranke ob smiselni uporabi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pravilno zavržena.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa za razvoj podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 2, 15, 15/37, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 26. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 272.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevki kop - pregled na kraju samem - velikost prijavljene površine - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu
Tožnik rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. V zapisniku o kontrolnem pregledu na kraju samem, v rubriki „Pripombe stranke“ je navedeno, da se tožnik ne strinja z vsemi ugotovitvami kontrolorja in da zato ne bo podpisal zapisnika. Take splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja.
ZKme-1 člen 45, 45/4. Pravilnik o metodah urejanja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev člen 2, 2/1, 2/1-2, 2, 2/2. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 člen 2, 10, 10/3, 24, 24/1. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 člen 25, 25/1, 26. Uredba Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 16, 16/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - dejanska raba kmetijskih zemljišč - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - obnova postopka po uradni dolžnosti - metoda planimetriranja
Določitev metode planimetriranja v Pravilniku o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev izkazuje, da je v strokovnem pogledu sprejeta kot metoda, ki ustreza kriterijem iz Uredbe Komisije (ES) št. 1122/2009, zato se tožnik ne more uspešno upirati uporabi metode, po kateri so bila njegova zemljišča preverjena. Tožnik tudi rezultatom kontrole ni nasprotoval s konkretnimi ugovori. Njegove splošne izjave pa ni mogoče šteti za obrazloženo in utemeljeno zanikanje pravilnosti konkretnih ugotovitev kontrolorja, ki izhaja iz zapisnika.
ZMed člen 105, 106, 106/5. ZIZ člen 163. ZFPPIPP člen 132, 132/1, 216.
mediji - izvajanje televizijske dejavnosti - prenos dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti - zavrnitev zahtevka
Ni mogoče sklepati, da je izdaja dovoljenja po 106. členu ZMed le ugotovitvene (deklaratorne) narave, saj mora novi imetnik izpolnjevati vse predpisane pogoje za pridobitev dovoljenja (ob še dodatnem pogoju, da ob tem ne poseže v programske zahteve iz dovoljenja) in če jih ne, organ novega dovoljenja ne more izdati. To pa nedvomno pomeni, da je izdaja dovoljenja konstitutivne narave, saj je pogoj za izvajanje pravice. Zato tudi ni pravno relevantno, da je tožnik sklenil pogodbo o prenosu pravice iz dovoljenja z B. že pred izdajo sklepa o izvršbi, ker brez izdaje dovoljenja novi imetnik (s pravnim poslom) pridobljene pravice ne more izkoriščati.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - društvo - inšpekcijski zapisnik - javna listina
Inšpekcijski zapisnik je v skladu z 80. členom ZUP javna listina in dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjavah, razen tistih delov zapisnika, h katerim je zaslišanec dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Četudi je zastopnik tožeče stranke odklonil podpis tega zapisnika, mu to ne jemlje značaja javne listine.
Ker tožeča stranka opravlja gostinsko dejavnost, katere po določbah 9. člena ZDru-1 nima opredeljene v statutu društva, niti ne izpolnjuje pogojev po določbi 2. člena ZGos (ni registrirana za opravljanje gostinske dejavnosti), je bila odločitev organa prve stopnje (prepoved opravljanja gostinske dejavnosti) pravilna.
denacionalizacija - ničnost odločbe - predlog za izrek ničnosti odločbe - ničnostni razlogi - zavrnitev predloga za izrek odločbe za nično
Glede odločbe o denacionalizaciji, s katero je bila podržavljena nepremičnina v naravi vrnjena osebi, ki ni upravičenka, medtem ko je bila za to nepremičnino vložena pravočasna zahteva za denacionalizacijo v korist upravičenca, bi bilo gotovo mogoče zaključiti, da je pravno neizvršljiva, kajti taka odločitev nasprotuje določbam 88. člena ZDen.
Organ prve stopnje bi moral na podlagi določb 67. člena ZUP predlog v pogledu uveljavljenih ničnostnih razlogov poslati predlagateljema v dopolnitev, tako da bi morala ta jasno navesti, izrecno katere ničnostne razloge uveljavljata in ne meritorno obravnavati ne zadosti jasnega in razumljivega predloga.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 267. ZUOPP člen 20, 21, 25, 25/1, 28. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo člen 11.
usmerjanje otroka s posebnimi potrebami - usmeritev otroka v prilagojen program - vročitev odločbe - občina - stranski udeleženec - obnova postopka
ZUOPP lokalne skupnosti ne uvršča niti med subjekte, katerim se odločba vroči, niti jim ne priznava legitimacije za vložitev pritožbe. S tem, da tožnica svoj interes za udeležbo v postopku utemeljuje na plačilu razlike med ceno programa in plačilom staršev, po vsebini uveljavlja svoj dejanski interes. Varovanju tega pa udeležba v upravnem postopku ni namenjena. Zato tožnica, tudi sklicujoč se na ZUP, ne more vstopiti v postopek, v katerem se odloča o usmerjanju otroka s posebnimi potrebami. Namen tega postopka je varstvo pravic in koristi otroka, da je razlika v plačilu čim manjša oziroma da zanjo sploh ni finančne obveznosti, pa je njen dejanski interes, ki je celo nasproten namenu postopka. Zato je ugotovitev prvostopenjskega organa, da tožnica ni bila upravičena oseba za vložitev predloga predloga za obnovo postopka, ker v postopku izdaje odločbe o usmeritvi otroka ne bi mogla sodelovati, utemeljena, in je njegova odločitev o zavrženju tega predloga pravilna.
ZTZPUS člen 15, 16. Pravilnik o varnosti strojev člen 7, 13. ZUP člen 8.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - odprava neskladnosti - ES izjava o skladnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - načelo materialne resnice
Po presoji sodišča je bila odločitev 1. točke izreka izpodbijane odločbe (o sestavi ustreznih ES izjav o skladnosti za sporne stroje) sprejeta preuranjeno, ker temelji izključno na ugotovitvi, da gre za neskladje med izdanimi izjavami o skladnosti in zahtevami Pravilnika o varnosti strojev. Sodišče opozarja, da vsebino izjave ES-izjave o skladnosti strojev določa A točka Priloge I Pravilnika o varnosti strojev. Izjava se po tej prilogi lahko nanaša izključno na stroje v stanju, v katerem so bili dani na trg in izključuje komponente, ki jih je naknadno dodal, ali operacije, ki jih je naknadno opravil končni uporabnik. Tožnik pa utemeljeno opozarja na okoliščino, da so bili sporni stroji posredovani za namen izdelave proizvodne linije, da je bila montaža proizvodne linije začeta, da pa je ni bilo mogoče zaključiti ter izvesti preizkusa. Na te navedbe tožena stranka ni odgovorila. Prav tako ugotovitve inšpekcijskega nadzora ne dajejo odgovora na pomembno vprašanje, ali so bili dobavljeni (dokončani) stroji ali delno dokončani stroji, čeprav je od tega podatka odvisno, katere določbe Pravnika o varnosti strojev in Priloge tega pravilnika je treba upoštevati.
koncesija za opravljanje storitev za trg dela - podelitev koncesije - pogoji za podelitev koncesije - prostorski pogoj
Utemeljen je tožbeni ugovor, da je tožena stranka sama, po sprejetju formalno pravno popolne ponudbe, ugotavljala še druge prijave tožeče stranke in bi morala v dvomu, če je že sama ugotavljala dejansko stanje, še nadalje nedvomno ugotoviti, ali gre dejansko za 20 istih prenosnih računalnikov (sama mobilna učilnica po trditvah tožeče stranke ne spada v izpolnitev prostorskega pogoja), ki so bili uporabljeni za dve različni ponudbi, tako na Območni službi Ljubljana, kot tudi v sporni ponudbi. Tožena stranka je sicer v odgovoru na tožbo delno navedla razloge za odločitev, ki pa jih sodišče ne more upoštevati, ker niso sestavni del izpodbijane odločbe. Obrazložitev tožene stranke, s katero je zavrgla ponudbo tožeče stranke na javni razpis, se tako ne da preizkusiti in s tem tudi ne pravilnosti odločitve.
ZDDPO-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 20. SRS standard 14.10. Pravilnik o določanju primerljivih tržnih cen člen 20, 20/1.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški storitev - povezane osebe - transferne cene - smernice OECD
Pri analizi določanja transfernih cen za storitve v skupini se postavita dve vprašanji. Prvo je vprašanje, ali so bile storitve v skupini dejansko opravljene, drugo pa, kakšna cena za take storitve v skupini bi bila za davčne namene v skladu z neodvisnim tržnim načelom. Neodvisno tržno načelo opredeljuje 9. člen Vzorčne konvencije OECD o davkih na dohodek in premoženje, ki je podlaga sklenjenih dvostranskih davčnih sporazumov. Na njem temeljijo Smernice OECD, iz katerih izhaja tudi notranja pravna ureditev določanja transfernih cen. Davčno priznavanje odhodkov je zato davčni organ utemeljeno presodil tudi z upoštevanjem njihove skladnosti s Smernicami OECD.
Zahteva davčnega organa za predložitev dokumentacije, ki izkazuje, da so bile zaračunane storitve za tožečo stranko dejansko opravljene ter njihovo vrsto in obseg, je utemeljena v določbah ZDDPO-1, SRS in ZDavP-2. Tožeča stranka zahtevane dokumentacije v davčnem postopku ni predložila. Utemeljila je le višino zaračunanega pribitka na stroške, ni pa izkazala obsega in vrste storitev, ki naj bi jih zanjo opravile družbe v skupini. Zatrjevana skladnost zaračunanih stroškov z neodvisnim tržnim načelom že iz tega razloga ni izkazana. Davčni organ ugotovljeno neskladnost transfernih cen dodatno utemelji z dejstvom, da tožeča stranka vpliva na ceno storitev v skupini ni imela, da je določeni ključ delitve za posamezne vrste storitev neprimeren in da se storitve podvajajo. Tožeča stranka sicer zatrjuje drugače, vendar tega ob neizkazanih storitvah povezanih družb ne dokaže.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z naturalizacijo - neprekinjeno bivanje v RS - pravna podlaga za odločitev
Tožnik ni izkazal, da izpolnjuje vse v določbi 10. člena ZDRS zahtevane pogoje. Tej ugotovitvi upravnega organa v tožbi niti ne oporeka, ampak meni, da bi se morala njegova prošnja reševati na podlagi 40. člena ZDRS. Sodišče v tej zvezi ugotavlja, da se je tožena stranka s vprašanjem pravne podlage za odločanje o tožnikovi prošnji ukvarjala in tožniku v izpodbijani odločbi pojasnila, da po tej določbi vloge ni mogoče obravnavati, saj je 6 mesečni prekluzivni rok za vložitev vloge na tej pravni osnovi že potekel. Ker je tožnik prošnjo za sprejem v državljanstvo RS vložil 26. 5. 1999, na podlagi 10. člena ZDRS, kar dokazuje upravnemu spisu priložena vloga, je sodišče kot pravilno in zakonito presodilo odločitev tožene stranke, ki je kot pravno podlago za obravnavanje tožnikove vloge štela določbo 10. člena ZDRS.
Prvostopenjski organ je ugotovil, da je tožnica poleg ali namesto medicinsko tehničnih pripomočkov, ki so bili navedeni v naročilnici in so bili cenejši od cenovnega standarda, na podlagi naročilnice izdajala še drugo blago, ki ni uvrščeno med pripomočke, ki jih zavarovanci lahko prejmejo na naročilnico in niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Plačilo za tako izdano blago, ki bi sicer moralo biti izvedeno s strani fizične osebe – zavarovanca, je nato pokrila s plačilom po naročilnici s strani zdravstvenih zavarovalnic. Tožnica računov za blago, izdano na naročilnice - napotnice ni izdajala in jih zato v postopku tudi ni predložila. S tem pa ni izpolnila obveznosti, ki je predpisana v 70. členu ZDavP-1 oziroma v 39. členu ZDavP-2. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je, skladno s tretjim odstavkom 68. člena ZdavP-2, na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku, določil verjetno davčno osnovo. Fizične osebe so namreč z opisanim načinom poslovanja tožnice prejele (druge) dohodke, ki so obdavčeni po ZDoh-1. Tožnica pa je bila ob tem, kot izplačevalka, ob vsakem izplačilu za zavezanca za dohodnino, ki je fizična oseba, dolžna obračunati in odtegniti davčni odtegljaj.
ZZasV-1 člen 16, 16/1, 16/2, 16/2-4, 16/4, 16/4-1, 37, 37/1.
zasebno varovanje - odvzem službene izkaznice - pogoji za odvzem službene izkaznice - dvom o zanesljivosti in verodostojnosti - kaznivo dejanje
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za tožnika obstaja utemeljen dvom o njegovi zanesljivosti in verodostojnosti, ker je bil obsojen za naklepno kaznivo dejanje, za katero je bil preganjan po uradni dolžnosti, storil pa ga je na delovnem mestu, torej v povezavi z opravljanjem varovanja.
Tožnik nima prav, ko meni, da bi se mu lahko očital utemeljen dvom le v primeru, da bi storil kaznivo dejanje po uveljavitvi zakona. Kolikor bi zakon menil, da je čas storitve kaznivega dejanja relevanten za uporabo zakona (in ne ob uveljavitvi zakona odprt kazenski postopek), bi to iz njega izhajalo.
ZBPP člen 13, 13/1, 13/2, 22, 22/3, 22/4, 22/5, 36, 36/2. ZUJF člen 152, 152/1.
brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - dohodek prosilca - začasni zastopnik
Organ za BPP je svoj sklep o tem, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, ker s povprečnim mesečnim zneskom pokojnine 823,83 EUR presega 520,00 EUR, kolikor znaša dvakratni znesek osnovnega zneska minimalnega dohodka, oprl na pravilne podlage ter pri tem ni kršil materialnih zakonskih določb in postopkovnih pravil, zato je izpodbijani sklep pravilen. Pravilno pri ugotavljanju finančnega položaja tožnika organ tudi ni upošteval odtegljajev od izplačil pokojnine zaradi izvršb, saj - upoštevajoč določbe ZSVarPre (12., 14. člen) v zvezi z ZBPP (14. člen) - za to ni pravne podlage.
Opravičeni stroški, ki so povezani z zdravljenjem prosilca in jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, so pa potrebni in izredna finančna obveznost, ki je nastala kot posledica višje sile, se dokazujejo s plačanimi računi in drugimi dokazi o stroških, ki dokazujejo, da se je prosilec znašel v položaju materialne ogroženosti in da so razlog za to zdravstveni razlogi v smislu prej zakonske določbe ali izredne, nepredvidene finančne obveznosti, ki so nastale kot posledica višje sile.
Določba petega odstavka 22. člena ZBPP daje zgolj podlago organu za BPP, da more od centra za socialno delo zahtevati mnenje, na podlagi katerega bo (lažje) presodil utemeljenost navedb prosilca ter izkazanost njegove materialne ogroženosti; ni pa mogoče navedene določbe razlagati v pomenu, da je dolžan organ dokaze zbirati po uradni dolžnosti ter da jih je namesto prosilca dolžan zagotoviti center za socialno delo.
Po določbi drugega odstavka 36. člena ZBPP mora prosilec z listinami dokazati, da obstajajo okoliščine, ki narekujejo dodelitev nujne BPP, ker bi sicer zaradi vložitve prošnje in odločanja o prošnji zamudil rok za kakšno dejanje.
Sodišče ni sledilo tožnikovemu predlogu, da naj mu postavi začasnega zastopnika, saj ga kot zakoniti zastopnik tudi v tem postopku zastopa postavljeni začasni skrbnik.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja - zahteva za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih
Določilo 175.a člena SZ-1 je treba razlagati tako, da so upravičenci do ugodnosti po tretjem odstavku 173. člena SZ-1 lahko le tiste osebe, ki so kot hišniki v zvezi z opravljanjem svojega dela pridobile na hišniškem stanovanju pravico za nedoločen čas. Tožnik ne izkazuje, da bi stanovanjsko pravico oziroma pravico začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju pridobil v skladu z 175.a členom SZ-1. Njegov ugovor, da se v roku 5 let po sklenitvi stanovanjske pogodbe iz stanovanja ni izselil in je zato pridobil stanovanjsko pravico za nedoločen čas na podlagi takrat veljavnega ZOR oziroma sedaj veljavnega OZ, ni utemeljen, saj so za pridobitev stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju uporabljivi specialni predpisi, in sicer v času dodelitve zadevnega stanovanja ZSR/74, nato pa SZ. Z določbo tretjega odstavka 16. člena ZSR/74 je bilo tudi izrecno določeno, da za uporabnika stanovanja iz prejšnjih odstavkov ne veljajo določbe 19. do 21. člena ter drugega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena zakona, ki se nanaša na prenos stanovanjske pravice. Stanovanje tožniku ni bilo dodeljeno v uporabo niti kot prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice niti kot prejšnjemu imetniku pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju. Zato je toženka zahtevo tožnika za izdajo odločbe o nepovratnih gotovinskih in kreditnih sredstvih ter vrednostnih papirjih utemeljeno zavrnila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - zahteva za sodno varstvo
Okoliščine, ki so po 24. členu ZBPP pomembne za dodelitev brezplačne pravne pomoči, so povezane z zadevo, za katero je prošnja vložena. Organ za BPP se je do vsebine zadeve opredeljeval toliko, kolikor je bilo potrebno, da je ugotavljal razumnost tožnikovih pričakovanj glede očitanega prekrška in njegove namere vložiti pravno sredstvo zoper plačilni nalog. S tem ni odločal o sami utemeljenosti zahteve za sodno varstvo. Ocenjeval je le, ali so tožnikova pričakovanja glede uspešnosti uveljavljanja pravnega sredstva razumna ter se po pravilno oprl na podatke v upravnih spisih in ni ugotavljal, kaj točno je tožnik v razburjenosti rekel in to v okviru njegovega odločanja tudi ni bilo potrebno. Pravilno je pojasnil, da kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali nedostojno vede, krši javni red in mir.
ZUP člen 9, 80, 80/1. Pravilnik o metodah merjenja zemljišč in tehničnih tolerancah meritve člen 2, 2/1, 2/1-2. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 24, 25. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2009 do 2013 člen 2, 24. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 2, 2-a.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - zapisnik o kontrolnem pregledu na kraju samem - načelo zaslišanja stranke
S tem ko ima stranka možnost biti prisotna pri kontrolnem pregledu na kraju samem ter možnost podati pripombe na zapisnik, je načelu zaslišanja stranke zadoščeno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kršitev ustavnih pravic
Iz tožnikove prošnje za dodelitev BPP, kot tudi tožbenih navedb je razvidno, da tožnik zatrjuje poseg v svoje z ustavo varovane pravice, ki se je zgodil v letih 2006 in 2007, kar pomeni, da ob nespornem podatku o datumu zatrjevanih kršitev in z vložitvijo tožbe na podlagi 4. člena ZUS-1, ne bi mogel uspeti oziroma doseči vsebinske obravnave tožbe, ker zamuda roka za vložitev tožbe učinkuje absolutno in bi jo bilo treba zavreči.