Socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. Stroškov nudenja pravne pomoči je ogroženo, če mesečni povprečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska odgovornost države - zaradi nepravilne odločitve sodišča nastala škoda - upravni spor - tožbena novota
V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da je postopek v pravdni zadevi pravnomočno zaključen, da iz prošnje tožnice za brezplačno pravno pomoč in njene dopolnitve ni razvidno, da bi sodnica odločala protipravno ali nezakonito, in da tudi ni izkazana škoda, ki naj bi nastala tožnici kot posledica nepravilnega oziroma protipravnega odločanja sodnice, ter da s tem niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti nasproti državi v sodnem postopku, ki naj bi ga začela tožnica.
Pri tožbenih navedbah in predlaganih dokazih gre za nova dejstva in nove dokaze, ti pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času upravnega odločanja in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti
BPP je v kazenskih postopkih posebej urejena v ZKP, in sicer v prvem odstavku 97. člena, je zato uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena. Tožniku, ki je zaprosil za BPP v obliki zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, tako kot v obravnavanem primeru in ker se bi tožniku v primeru, če si zagovornika ne bi izbral sam, ta postavil po uradni dolžnosti, po mnenju sodišča ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena BPP tudi po ZBPP, in to ne glede na to ali mu je bila BPP po posebnem zakonu že odobrena ali pa bi mu lahko bila odobrena.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Nepravilno tožnik meni, da je bilo bistvo dodeljene BPP v tem, da se zadeva vsebinsko obravnava, saj je popolnost obtožnega predloga pogoj za nadaljevanje postopka. Storitev tožnika, za katero je bil ta kot odvetnik določen za izvajanje pravne pomoči, se je zaključila s prejemom prvostopnega sklepa dne 29. 8. 2012. Od tega datuma je pričel teči rok za vrnitev napotnice. Vsi ostali razlogi, ki jih tožnik navaja, ločitev postopka v procesnem in vsebinskem smislu, niso relevantni.
DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - pogodba o finančnem lizingu
V konkretnem primeru odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki se nanašajo na samo (ne)verodostojnost bremepisa, od tega pa je odvisno nadaljnje postopanje davčnega organa glede pravice do popravka izstopnega DDV tožnika.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravni organ kot prodajalka sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa zakon, je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - novogradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
V primeru nadomestne gradnje bi bila pravno pomembna lega in velikost predhodnega objekta. V primeru novogradnje, za kar gre v obravnavani zadevi, pa je pravno pomembna le umestitev obravnavane gradnje glede na območja urejanja, kot so opredeljena s prostorskim aktom.
V obrazložitvi prvostopenjske odločbe je toženka povsem določno navedla svoje stališče, da je za presojo izpolnjevanja pogojev za status kmeta po ZKZ treba upoštevati 24. člen tega zakona. Najkasneje tedaj je bil tožnik torej seznanjen ne le s tem, kaj bi moral dokazati (status kmeta po ZKZ), temveč tudi s tem, katero pravno podlago toženka pri tem šteje za relevantno ter prek tega tudi s tem, katera pravno relevantna dejstva mora dokazati.
ZPNačrt člen 82, 82/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 11, 11/4, 14. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
V izračunu komunalnega prispevka je treba upoštevati le obračunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme.
Pooblastilo iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt, da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v konkretnem primeru pomeni, da občina v svojem predpisu določi le deleža, ki se nato upoštevata pri izračunu v vsakem konkretnem primeru posebej, ne pa da omenjena deleža vračuna oziroma upošteva že pri določanju katerega od drugih elementov za izračun.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja, ki jo je tožnik priložil k vlogi za izdajo naknadnega dokazila o poreklu blaga ni bila ustrezna, ni bila dana v originalu, marveč le v računalniškemu izpisu, brez podpisa. Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 je organ prve stopnje od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo drugih listin. Predložene listine, ki jih je tožnik priložil, pa ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga.
obnova postopka - obnova postopka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožniku ne gre status stranke ne po lastništvu sporne parcele ne po 43. členu ZUP, saj tožnik ni izkazal pravne koristi, ki bi mu jo bilo potrebno varovati. Poleg tega pa je tožnik bil seznanjen z osnovnim gradbenim dovoljenjem, nanj pa ni imel pripomb. Sprememba gradbenega dovoljenja pa je prinesla le določene tehnične spremembe v merah objekta. Tožnik torej ni upravičena oseba za vložitev obnove spremembe gradbenega dovoljenja.
izdaja gradbenega dovoljenja - sprememba gradbenega dovoljenja - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - pravočasnost predloga za obnovo postopka
Ker je bilo gradbeno dovoljenje tožniku pravilno vročeno, tožnik ne more uspeti s tožbenim ugovorom, da teče rok za vložitev predloga za obnovo postopka od dneva, ko je izvedel za izdajo odločbe, s katero je bilo prvotno izdano gradbeno dovoljenje spremenjeno.
Tožnika gradnji opornih zidov nasprotujeta zaradi povišane poplavne ogroženosti, zmanjšanja dnevne svetlobe kletnih prostorov in možnosti izliva meteornih vod. Kot sta pojasnila že upravna organa prve in druge stopnje, sta tožnika te vplive le zatrjevala in jih z ničemer nista izkazala. Tožnika namreč ne navajata niti v čem naj bi se zaradi višine opornega zidu kazala manjša osvetlitev kletnih prostorov njune hiše, niti v katere pravno varovane pravice naj bi domnevno zmanjšanje dnevne svetlobe v kletnih prostorih posegalo.
Uredba Seta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga - EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga je prvostopenjski organ od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Dostavljena izjava proizvajalca ne zagotavlja vseh podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU in ni izdana v skladu z določili člena 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drugi trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati. Ker tožnik ni predložil listin, s katerimi bi dokazal, da ima predmetno vozilo, ki je rabljeno in večkrat preprodano, status skupnostnega blaga, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da tožnikov zahtevek zakonsko ni utemeljen.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - enostopenjski upravni postopek - zavrženje tožbe
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. V obravnavanem primeru procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložiti tožbe niso bile izpolnjene, saj zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe ni bilo. Odločba o tožnikovi vlogi je bila namreč izdana in tožniku vročena pred vložitvijo tožbe. Sodišče je zato tožbo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.
upravni postopek - služnost za poseg na vodnih in priobalnih zemljiščih - poziv k sklenitvi pogodbe
Predmet upravnega spora je odločitev o zavrženju pritožbe zoper dopis, s katerim je ARSO odgovoril na tožničin poziv za sklenitev pogodbe za ustanovitev služnosti. Tožnica je torej, kot tudi v tožbi sama navaja, ARSO pozvala k sklenitvi pogodbe in ni vložila zahteve za izdajo upravne odločbe o ustanovitvi služnosti. Zato je po presoji sodišča pravilna ugotovitev pritožbenega organa, da izpodbijani odgovor ARSO ni upravni akt, zoper katerega bi bila mogoča pritožba v upravnem postopku.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 13.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - prevzem celotne kmetije
Sporno zemljišče s parc. št. 47/1 v času vložitve vloge za pridobitev sredstev ni bilo v lasti prenosnika kmetije, pač pa sestre tožeče stranke, zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila vlogo iz razloga, da tožeča stranka ni prevzela celotne kmetije.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZBPP člen 3, 3/2, 10.
brezplačna prava pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Tožena stranka je pravilno zaključila, da upoštevaje višino dvignjenih gotovinskih sredstev, brez izkazane namembnosti uporabe, ki znatno presegajo znesek potrebnega predujma po 233. členu ZFPPIPP, tožeča stranka ne izkazuje pogojev za dodelitev BPP.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.