ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82. ZDDPO-2 člen 12.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opis storitev na računu - nepopolni računi
Nepopolni računi so že sami zase zadosten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je skladno tudi s prakso SEU. Ker v obravnavani zadevi glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni računi ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste in obsega opravljenih storitev, zato niti ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Če niso izpolnjeni niti formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja iz tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
Glede davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007 je ugotovljeno knjiženje stroškov v poslovne knjige na podlagi nepopolnega računa in brez dodatne izvirne dokumentacije, ki bi izkazovala resničnost nastanka poslovnega dogodka, kar je v nasprotju s SRS 21 ter gre za davčno nepriznani odhodek v smislu tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Glede izpolnjevanja 4. pogoja (tožnikovega subjektivnega elementa) se davčni organ v izpodbijani odločbi ni izrekel. Iz odločbe izhaja, da davčni organ sumi, da naj bi tožnik storitve, zaračunane s spornim računom, opravil sam. Vendar pa iz obrazložitve ne izhaja, da bi bilo navedeno v postopku tudi nesporno ugotovljeno. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi bile v postopku ugotovljene objektivne okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da je tožnik vedel, oziroma moral vedeti, da je sodeloval pri goljufivih transakcijah.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Samo dejstvo, da je bil za ustanovitev in delovanje tožnika sprejet zakon, namreč ne pomeni, da je zato njegov obstoj splošno znan, kakor tudi ne, da je njegova znamka ugledna oziroma sloveča, kakor tudi ne, da bi moral organ dejstvo ustanovitve z zakonom upoštevati po uradni dolžnosti, saj je ugovorni postopek po ZIL-1 postopek, ki teče odvisno od volje strank oziroma njihovih zatrjevanj v vlogah.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Na podlagi objektivnih okoliščin sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri poslih, ki so povezani z zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico do odbitka DDV. Le z razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.
DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - pogodba o finančnem lizingu
V konkretnem primeru odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki se nanašajo na samo (ne)verodostojnost bremepisa, od tega pa je odvisno nadaljnje postopanje davčnega organa glede pravice do popravka izstopnega DDV tožnika.
ZDavP-2 člen 89, 267, 271. ZUP člen 263, 263/3. ZDoh-2 člen 114, 114/10, 114/11, 114/12.
dohodnina - posebna olajšava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje razlike do celotne olajšave - obnova postopka odmere dohodnine - novo dejstvo - ugovor drugega zavezanca - uveljavljanje posebne olajšave s strani drugega zavezanca
Iz tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane povsem jasno izhaja, da uveljavlja posebno olajšavo kot razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere posebno olajšavo uveljavlja zavezanka B.B. Novo dejstvo v zadevi pomeni ugovor zavezanke B.B. na informativni izračun dohodnine, v katerem ta uveljavlja posebno olajšavo za oba otroka v celoti. Ugovor B.B. pri izdaji informativnega izračuna tožniku še ni bil upoštevan in tudi ni mogel biti upoštevan. Ker tožnik ni vložil ugovora zoper informativni izračun, pa tudi ni mogel biti upoštevan pred izdajo (prve) odločbe. To pomeni, da gre pri ugovoru oziroma uveljavljanju olajšave s strani zavezanke B.B. za dejstvo, ki je bilo novo z ozirom na tožniku izdano in dokončno odmerno odločbo (kakršna je postal informativni izračun s potekom roka za ugovor), s tem pa so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka iz 89. člena ZDavp-2 oziroma 263. člena ZUP.
Določbe 114. člena ZDoh-2 so dovolj jasne in kot takšne ustrezna podlaga tako za uveljavljanje kot za priznanje olajšave. Dovolj jasne so tudi določbe enajstega in dvanajstega odstavka 114. člena, ki urejajo priznanje olajšave za primer, če se zavezanci ne sporazumejo, kdo izmed njih bo uveljavljal olajšavo (enajsti odstavek) oziroma za primer uveljavljanja olajšave s strani zavezanca, ki prispeva za otrokovo preživljanje na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dvanajsti odstavek). Vendar do uporabe citiranih določb lahko pride šele, če zavezanec olajšavo uveljavlja na način in po postopku, določenem v ZDavP-2, ter pod pogojem, da že pred tem ne uveljavlja zgolj razlike do celotne davčne olajšave, kot je to storil tožnik v konkretnem primeru.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nadomestna gradnja - novogradnja - skladnost projekta s prostorskim aktom - kmetijsko zemljišče - status kmeta - načelo zaslišanja stranke
V primeru nadomestne gradnje bi bila pravno pomembna lega in velikost predhodnega objekta. V primeru novogradnje, za kar gre v obravnavani zadevi, pa je pravno pomembna le umestitev obravnavane gradnje glede na območja urejanja, kot so opredeljena s prostorskim aktom.
V obrazložitvi prvostopenjske odločbe je toženka povsem določno navedla svoje stališče, da je za presojo izpolnjevanja pogojev za status kmeta po ZKZ treba upoštevati 24. člen tega zakona. Najkasneje tedaj je bil tožnik torej seznanjen ne le s tem, kaj bi moral dokazati (status kmeta po ZKZ), temveč tudi s tem, katero pravno podlago toženka pri tem šteje za relevantno ter prek tega tudi s tem, katera pravno relevantna dejstva mora dokazati.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke - enostopenjski upravni postopek - zavrženje tožbe
Stranka sme sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena vloga zavrnjena, če organ prve stopnje odločbe, zoper katero ni pritožbe, ne izda v predpisanem roku in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh. V obravnavanem primeru procesne predpostavke, ki jih določa zakon, ob vložiti tožbe niso bile izpolnjene, saj zatrjevanega molka organa že ob vložitvi tožbe ni bilo. Odločba o tožnikovi vlogi je bila namreč izdana in tožniku vročena pred vložitvijo tožbe. Sodišče je zato tožbo ob smiselni uporabi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo kot nedovoljeno.
Uredba Seta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga - EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga je prvostopenjski organ od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Dostavljena izjava proizvajalca ne zagotavlja vseh podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU in ni izdana v skladu z določili člena 3 Uredbe 1207/2001, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drugi trgovinski dokument, ki dovolj natančno opisuje zadevno blago, da ga je mogoče prepoznati. Ker tožnik ni predložil listin, s katerimi bi dokazal, da ima predmetno vozilo, ki je rabljeno in večkrat preprodano, status skupnostnega blaga, je tudi po presoji sodišča pravilen zaključek prvostopenjskega organa, da tožnikov zahtevek zakonsko ni utemeljen.
DDV - odbitek DDV - nakup nepremičnin - dobava oproščena plačila DDV - pravica do izbire za obdavčitev transakcij v zvezi z nepremičninami
V predmetni zadevi gre za nakup nepremičnin, torej za dobave, ki so sicer oproščene plačila DDV (44. člen ZDDV-1), pri čemer pa se lahko davčni zavezanec, ki opravlja transakcije, za katere je oprostitev DDV določena v 2., 7. in 8. točki 44. člena ZDDV-1, dogovori z najemnikom, leasingodajalcem oz. kupcem nepremičnine, ki ima pravico do odbitka celotnega DDV, da bo od navedenih transakcij, ki bi sicer morale biti oproščene plačila DDV, obračunal DDV. Navedena izjava mora biti podana davčnemu uradu še pred opravljeno dobavo. Kupec in prodajalec predmetnih nepremičnin sta davčnemu organu podala izjavo, na podlagi katere je bil na računih zaračunan 20 % DDV od nepremičnin. Vendar pa mora davčni zavezanec, ki uveljavlja davčne ugodnosti po navedeni določbi, izkazati vse zakonske pogoje. Tako mora izkazati tudi, da bo kupljene nepremičnine uporabljal za namene transakcij, ki so obdavčene z DDV.
obnova postopka - obnova postopka za izdajo spremembe gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Tožniku ne gre status stranke ne po lastništvu sporne parcele ne po 43. členu ZUP, saj tožnik ni izkazal pravne koristi, ki bi mu jo bilo potrebno varovati. Poleg tega pa je tožnik bil seznanjen z osnovnim gradbenim dovoljenjem, nanj pa ni imel pripomb. Sprememba gradbenega dovoljenja pa je prinesla le določene tehnične spremembe v merah objekta. Tožnik torej ni upravičena oseba za vložitev obnove spremembe gradbenega dovoljenja.
ZPNačrt člen 82, 82/3. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč člen 11, 11/4, 14. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 6, 6/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero komunalnega prispevka - razmerje med deležem parcele in deležem neto tlorisne površine objekta
V izračunu komunalnega prispevka je treba upoštevati le obračunske stroške za posamezno vrsto komunalne opreme.
Pooblastilo iz tretjega odstavka 82. člena ZPNačrt, da lahko občina predpiše podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, v konkretnem primeru pomeni, da občina v svojem predpisu določi le deleža, ki se nato upoštevata pri izračunu v vsakem konkretnem primeru posebej, ne pa da omenjena deleža vračuna oziroma upošteva že pri določanju katerega od drugih elementov za izračun.
V obravnavani zadevi so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo prizidka. Neutemeljeni pa so ugovori tožečih strank glede negativnih vplivov na njihove nepremičnine (zasenčenje, povečanje vlage, poledenelost v zimskem času, nevarnost poškodb, zmanjšana prometna varnost), saj niso predložile nobenih dokazov, iz predloženega projekta in v njem navedenih vplivov na okolje pa izhaja, da sporna gradnja na sosednja zemljišča ne bo imela negativnih vplivov.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2001 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Izjava dobavitelja, ki jo je tožnik priložil k vlogi za izdajo naknadnega dokazila o poreklu blaga ni bila ustrezna, ni bila dana v originalu, marveč le v računalniškemu izpisu, brez podpisa. Zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 je organ prve stopnje od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo drugih listin. Predložene listine, ki jih je tožnik priložil, pa ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila EU o poreklu blaga.
Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. V njej navedeni razlogi so logični in popolni, saj omogočajo presojo v odločbi zavzetih stališč o tem, da izdano gradbeno dovoljenje ne posega v pravice in pravne interese tožnikov. Ker je prvostopenjski upravni organ njune navedbe, s katerimi sta utemeljevala ovire za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilno zavrnil bodisi kot neutemeljene bodisi kot nerelevantne že na podlagi izreka gradbenega dovoljenja in vsebine PGD kot njegovega sestavnega dela, je logična tudi posledica, da za ugotavljanje zatrjevanih, a nerelevantnih dejstev izvajanje dokazov ni bilo potrebno.
Izdano gradbeno dovoljenje ne dovoljuje gradnje s posegi na nepremičnine tožnikov, investitorjeva odgovornost pa je, da to upošteva. V nasprotnem primeru imajo tretji možnost varovati lastninsko pravico in se braniti pred posegi vanjo v civilnem sodnem postopku, v katerem lahko zahtevajo tudi povračilo škode, povzročene z gradnjo.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23.
študent - podaljšanje bivanja v študentskem domu - subvencija za bivanje
Subvencija za bivanje v študentskem domu se dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji ter se lahko izjemoma dodeli tudi študentu, ki mu je bil podaljšan status, vendar za največ eno leto.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 6, 14, 78. Uredba Sveta (ES) št. 1207/2011 z dne 11. junija 2001 člen 2, 3, 4, 6.
naknadna izdaja potrdila o poreklu blaga - potrdilo o gibanju blaga EUR.1 - carinska deklaracija - izjava o preferencialnem poreklu
Tožnik je v svojem imenu in za račun družbe A. d.o.o. vložil carinsko deklaracijo za deklarirano blago – rabljeno osebno vozilo. Po odobritvi prepustitve blaga pa je pri carinskem uradu vložil zahtevo za naknadno izdajo dokazila o poreklu blaga. Na podlagi takšnega dejanskega stanja je prvostopenjski organ imel pooblastilo, da je v konkretni zadevi od tožnika zahteval dodatne listine. Dolgoročna izjava dobavitelja, ki jo je priložil tožnik k vlogi za izdajo predmetnega potrdila ni ustrezna, saj ni izdelana v skladu z opombami, navedenimi v Prilogi II Uredbe 1207/2001. Prvostopenjski organ je zaradi dvoma v upravičenost naknadne izdaje dokazila o poreklu blaga EUR.1 od tožnika upravičeno zahteval izdajo informativnega potrdila INF 4 ter dostavo še drugih listin. Priložena izjava ni ustrezna, saj ni vključena na trgovski račun za navedeno pošiljko ali na dobavnico ali na kateri koli drug dokument, ki dovolj natančno opisuje predmetno blago. Prav tako iz omenjene izjave izhaja, da velja za novo vozilo v času dobave. Zato je pravilen zaključek, da predložene listine ne zagotavljajo podatkov o statusu blaga glede na preferencialna pravila Skupnosti o poreklu blaga.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 - 2013 člen 13.
javni razpis - program razvoja podeželja - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za pridobitev sredstev - prevzem celotne kmetije
Sporno zemljišče s parc. št. 47/1 v času vložitve vloge za pridobitev sredstev ni bilo v lasti prenosnika kmetije, pač pa sestre tožeče stranke, zato je tožena stranka neutemeljeno zavrnila vlogo iz razloga, da tožeča stranka ni prevzela celotne kmetije.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6. ZBPP člen 3, 3/2, 10.
brezplačna prava pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stečaj pravne osebe - oprostitev plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka
Tožena stranka je pravilno zaključila, da upoštevaje višino dvignjenih gotovinskih sredstev, brez izkazane namembnosti uporabe, ki znatno presegajo znesek potrebnega predujma po 233. členu ZFPPIPP, tožeča stranka ne izkazuje pogojev za dodelitev BPP.
skrbništvo - postavitev skrbnika - stranka v postopku - obnova postopka - procesne predpostavke za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, s katerim se obnovi postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni več rednega pravnega sredstva. Zaradi pravne varnosti je sam postopek uporabe tega izrednega pravnega sredstva dovoljen le ob posebnih, vnaprej z zakonom določenih pogojih. Tako ZUP izrecno določa, da mora organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo upravnega postopka, ko prejme takšen predlog, najprej preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana. Iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je organ druge stopnje ugotovil, da organ prve stopnje pred izdajo sklepa o dovolitvi obnove ni napravil predhodnega preizkusa predpostavk za vložitev predloga za obnovo, zato je navedeno storil organ druge stopnje. Pri tem je ugotovil, da predloga za obnovo postopka ni podala upravičena oseba, kar je utemeljil z ustaljeno upravno-sodno prakso in jo na podlagi ugotovljenega predlog tožeče stranke za obnovo postopka pravilno zavrgel.