dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - prosti preudarek
Besedna zveza „lahko zavrne“ v 1. odstavku 3. člena ZUSDDD v primeru, ko gre za odločanje o ustavni dopustnosti ali nedopustnosti posega v pravico do zasebnosti, ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar pa gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - podatek o parceli v katastrski občini
Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - prisilni mobiliziranec
Tožniku ni uspelo dokazati, da bi bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, ustreznih dokazov pa kljub poizvedbam ni mogel pridobiti niti prvostopenjski organ.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ne vzdrži stališče, da je odločujoče, da sin prejšnje lastnice podržavljenega premoženja in njena vnukinja nista denacionalizacijska upravičenca po ZDen, temveč je pomembno, ali bi, če je obravnavani primer mogoče subsumirati pod Pogodbo med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj iz socialnega področja, kot njena dediča lahko uveljavljala odškodnino za njej podržavljeno premoženje. Prvostopenjski organ v smislu povedanega dejanskega stanja ni ugotavljal oziroma se ni opredeljeval do dejstev, ki bi lahko bila za odločitev pomembna, v posledici česar sodišče tudi ne more preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava, določbe drugega odstavka 10. člena ZDen.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravni organ kot prodajalka sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa zakon, je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
Socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oz. Stroškov nudenja pravne pomoči je ogroženo, če mesečni povprečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oz. mesečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.
ZDavP-2 člen 89, 267, 271. ZUP člen 263, 263/3. ZDoh-2 člen 114, 114/10, 114/11, 114/12.
dohodnina - posebna olajšava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje razlike do celotne olajšave - obnova postopka odmere dohodnine - novo dejstvo - ugovor drugega zavezanca - uveljavljanje posebne olajšave s strani drugega zavezanca
Iz tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane povsem jasno izhaja, da uveljavlja posebno olajšavo kot razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere posebno olajšavo uveljavlja zavezanka B.B. Novo dejstvo v zadevi pomeni ugovor zavezanke B.B. na informativni izračun dohodnine, v katerem ta uveljavlja posebno olajšavo za oba otroka v celoti. Ugovor B.B. pri izdaji informativnega izračuna tožniku še ni bil upoštevan in tudi ni mogel biti upoštevan. Ker tožnik ni vložil ugovora zoper informativni izračun, pa tudi ni mogel biti upoštevan pred izdajo (prve) odločbe. To pomeni, da gre pri ugovoru oziroma uveljavljanju olajšave s strani zavezanke B.B. za dejstvo, ki je bilo novo z ozirom na tožniku izdano in dokončno odmerno odločbo (kakršna je postal informativni izračun s potekom roka za ugovor), s tem pa so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka iz 89. člena ZDavp-2 oziroma 263. člena ZUP.
Določbe 114. člena ZDoh-2 so dovolj jasne in kot takšne ustrezna podlaga tako za uveljavljanje kot za priznanje olajšave. Dovolj jasne so tudi določbe enajstega in dvanajstega odstavka 114. člena, ki urejajo priznanje olajšave za primer, če se zavezanci ne sporazumejo, kdo izmed njih bo uveljavljal olajšavo (enajsti odstavek) oziroma za primer uveljavljanja olajšave s strani zavezanca, ki prispeva za otrokovo preživljanje na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dvanajsti odstavek). Vendar do uporabe citiranih določb lahko pride šele, če zavezanec olajšavo uveljavlja na način in po postopku, določenem v ZDavP-2, ter pod pogojem, da že pred tem ne uveljavlja zgolj razlike do celotne davčne olajšave, kot je to storil tožnik v konkretnem primeru.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti
BPP je v kazenskih postopkih posebej urejena v ZKP, in sicer v prvem odstavku 97. člena, je zato uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena. Tožniku, ki je zaprosil za BPP v obliki zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, tako kot v obravnavanem primeru in ker se bi tožniku v primeru, če si zagovornika ne bi izbral sam, ta postavil po uradni dolžnosti, po mnenju sodišča ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena BPP tudi po ZBPP, in to ne glede na to ali mu je bila BPP po posebnem zakonu že odobrena ali pa bi mu lahko bila odobrena.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska odgovornost države - zaradi nepravilne odločitve sodišča nastala škoda - upravni spor - tožbena novota
V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da je postopek v pravdni zadevi pravnomočno zaključen, da iz prošnje tožnice za brezplačno pravno pomoč in njene dopolnitve ni razvidno, da bi sodnica odločala protipravno ali nezakonito, in da tudi ni izkazana škoda, ki naj bi nastala tožnici kot posledica nepravilnega oziroma protipravnega odločanja sodnice, ter da s tem niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti nasproti državi v sodnem postopku, ki naj bi ga začela tožnica.
Pri tožbenih navedbah in predlaganih dokazih gre za nova dejstva in nove dokaze, ti pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času upravnega odločanja in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
ZZDej člen 87d. ZJN-2 člen 80, 80/2. ZUP člen 135, 222. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravstvena dejavnost - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Pri izpodbijanem sklepu gre po vsebini za ustavitev postopka, kar sicer pomeni odločitev procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v takem primeru upravni spor dopusten, zato je sodišče tožbo presojalo vsebinsko.
V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka skladno z določbo 87.d člena ZZDej odločila o pobudi tožeče stranke na način, da je pobudo sprejela, gre za postopek, uveden po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo tožeče stranke. Posledično je tožena stranka ravnala pravilno, ko je nato na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavila. Pri sklepu o ustavitvi postopka v zadevi, začeti po uradni dolžnosti, gre namreč za formalni način zaključka upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je v 87.d členu ZZDej določeno, da se izbira opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu. V ZJN-2 pa je v drugem odstavku 80. člena določeno, da lahko naročnik kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Čim je tako, ni razloga, da tudi v obravnavanem primeru minister ne bi smel ustaviti začetega postopka za podelitev javnega pooblastila.
ZDavP-2 člen 31, 141, 141/1. ZGD-1 člen 54. SRS standard 22.13, 22.19.
davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - vodenje poslovnih knjig - dvig gotovine s transakcijskega računa - sklepni razgovor
Davčni organ je tožniku utemeljeno izdal odločbo na podlagi prvega odstavka 141. člena ZDavP-2, saj je ugotovil nepravilnosti pri vodenju tožnikovih poslovnih knjig. Prvi vpis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v decembru 2009, v poslovne knjige je bil opravljen šele 15. 3. 2010, to je po uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, kar izkazuje, da tožnik poslovnih knjig (do tedaj) ni vodil in je s tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena ZDavP-2. Obveznost vodenja poslovnih knjig za družbe in podjetnike izhaja tudi iz 54. člena ZGD-1. Upoštevaje SRS 22.13 si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter morajo biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Tožnik je ravnal tudi v nasprotju s SRS 22.13, ko je evidentiral pogodbo o prodaji, ki jo je sklenila druga pravna oseba.
Glede dviga gotovine s transakcijskega računa iz poslovnih knjig tožnika ni razvidno, komu in kdaj je bil denar izročen, saj se med predloženo dokumentacijo ne nahajajo blagajniški prejemki in izdatki. Konte glavne knjige praviloma dopolnjujejo druge (pomožne) poslovne knjige, kamor se uvršča tudi blagajniška knjiga (SRS 22.19). Ker tožnik ni predložil blagajniške knjige, glede na podatke konta kartic glavne knjige pa tudi ni evidentiran priliv gotovine v blagajno v navedenem znesku, niti ni izkazan odliv oziroma izplačilo iz blagajne, je pravilna ugotovitev, da tožnik ni zagotavljal podatkov, ki jih sicer zagotavlja blagajniška knjiga. Navedene nepravilnosti ne izjava komitenta more sanirati.
Opustitev sklepnega razgovora sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, če ni izkazano, da gre za kršitev, ki je ali bi lahko vplivala na odločitev.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Na podlagi objektivnih okoliščin sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri poslih, ki so povezani z zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico do odbitka DDV. Le z razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.
ZKGZ člen 9, 9/1, 23, 23/1, 23/2. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3.
Sodišče, ob upoštevanju določb 23. člena ZKGZ v zvezi s prvim odstavkom 9. člena ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, ugotavlja, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita, posledično pa tudi ni utemeljen toženi očitek, da sta upravna organa v predmetnem postopku zagrešila kršitev 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) ter 67. člena Ustave RS (lastnina).
ZUP člen 82, 214. Uredba o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 4. Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012-2014 točka 12, 18.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga - ocenjevanje vlog - sestava komisije
Zatrjevanih bistvenih kršitev procesnega zakona sodišče ni našlo. Trditev tožeče stranke, da tudi na dodatno zahtevo ni bila seznanjena s sestavo komisije, je neskladna s podatki upravnih spisov. Ti izkazujejo, da je bila tožeča stranka s sestavo komisije seznanjena pred vložitvijo tožbe, razlogov za izločitev predsednika oziroma posameznih članov komisije pa ne navaja. Ocenjevalna tabela kot priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa je v celoti skladna z merili, določenimi v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. V njej so vsebinsko navedena posamezna merila ocenjevanja, možno maksimalno število točk in število točk, s katerimi je bila po posameznem merilu ocenjena vloga tožeče stranke. Njeno stališče, da je komisija merila in pogoje za ocenjevanje vlog izdelala sama, tako ne drži.
Predmet razlastitve je v izreku izpodbijane odločbe nedoločen. Ob pravilni uporabi prvega odstavka 100. člena ZUreP-1 bi namreč prvostopenjski organ moral v izreku odločbe ugotoviti, da je javna korist za razlastitev izkazana le glede dela parc. št. 1024/1 v izmeri 970 m2 in odločiti o uvedbi postopka razlastitve (le) glede tega dela nepremičnine. Ugotovitev take kršitve pa narekuje odpravo odločbe na podlagi 4. točke 64. člena ZUS-1 ter vrnitve zadeve organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - nepovratna in kreditna sredstva
Po določbi 175.a člena SZ-1B gredo pravice le prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice oziroma prejšnjim imetnikom pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju se ni prenašala, kar pomeni, da tožnica, kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju, po njegovi smrti ni pridobila te pravice.
ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82. ZDDPO-2 člen 12.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opis storitev na računu - nepopolni računi
Nepopolni računi so že sami zase zadosten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je skladno tudi s prakso SEU. Ker v obravnavani zadevi glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni računi ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste in obsega opravljenih storitev, zato niti ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Če niso izpolnjeni niti formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja iz tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
Glede davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007 je ugotovljeno knjiženje stroškov v poslovne knjige na podlagi nepopolnega računa in brez dodatne izvirne dokumentacije, ki bi izkazovala resničnost nastanka poslovnega dogodka, kar je v nasprotju s SRS 21 ter gre za davčno nepriznani odhodek v smislu tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Glede izpolnjevanja 4. pogoja (tožnikovega subjektivnega elementa) se davčni organ v izpodbijani odločbi ni izrekel. Iz odločbe izhaja, da davčni organ sumi, da naj bi tožnik storitve, zaračunane s spornim računom, opravil sam. Vendar pa iz obrazložitve ne izhaja, da bi bilo navedeno v postopku tudi nesporno ugotovljeno. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi bile v postopku ugotovljene objektivne okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da je tožnik vedel, oziroma moral vedeti, da je sodeloval pri goljufivih transakcijah.
ZBPP člen 28, 28/1, 39, 39/4, 39/4-4. ZARSS člen 3.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - mediacijski postopek
Postopek mediacije ni del sodnega postopka. Če ne gre za sodni postopek, pa tožnica stroškov iz mediacije ne more zahtevati v okviru stroškov, do povračila katerih je upravičena iz izvajanja pravne pomoči, odobrene za sodni postopek. Tega ne more spremeniti dejstvo, da odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči povzemajo v četrtem odstavku 28. člena ZBPP predpisano dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč, da soglasje za mediacijo, če da soglasje tudi nasprotna stranka in je dolžan v postopku mediacije sodelovati. Neizpolnitev te dolžnosti je razlog za prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči oziroma za vrnitev prejete pravne pomoči, ne pomeni pa, da je bila dodeljena pravna pomoč za mediacijo. Za to je treba izrecno zaprositi in taka pravna pomoč mora biti tudi izrecno odobrena. Organ za BPP pa prosilca ni dolžan opozarjati, dodelitev kakšne pravne pomoči lahko zahteva.
ZVOz člen 15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 22.
izvajanje zdravstvenih pregledov za voznike - izvajalec zdravstvene dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za priglasitev izvajanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Tožnici je bila za opravljanje predmetne dejavnosti izdana odločba 10. 2. 1998. Slednja je bila izdana na podlagi takrat veljavnega pravilnika, ki je določal, da predmetno dejavnost lahko opravljajo tudi zdravniki, specialisti splošne medicine, to specializacijo pa ima tožnica. Pravilnik iz leta 2011 pa določa drugačne pogoje. Glede na to, da se 20. člen pravilnika sklicuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti iz 12. člena Pravilnika, torej tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena pravilnika, ob ugotovitvi, da tožnica teh pogojev ne izpolnjuje, je izpodbijana odločba zakonita.