dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir, vezanih na odsotnost osebnih dokumentov zaradi izbrisa in zatrjevanega uničenja potnega lista ter vojnih razmer in mobilizacije tožnika, ni upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala. Poleg tega bi morala bolj celovito upoštevati dva ključna dokaza, ki govorita v prid tožniku, pa jih iz nepojasnjenih razlogov ni upoštevala, tako da je v tem smislu tožbeni očitek o skoposti dokazne ocene utemeljen. To sta pričanji tožnikovih sester.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavezanec za izvršitev odločbe - ustavitev upravne izvršbe
Razlogi, na katerih temelji vložena pritožba, so enaki tožbenim razlogom in se v sporih v postopkih izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ne morejo upoštevati. Dobršen del navedb v tožbi se namreč nanaša na pravilnost oziroma nepravilnost odločbe MIK z dne 15. 12. 2011, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje. V času izdaje odločbe je bila nesporno tožnica zavezanka, ki zoper odločbo ni vložila pritožbe, ki je tako postala pravnomočna in po poteku roka tudi izvršljiva, sodišče pa v konkretnem primeru presoja pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršljive odločbe. Sodišče je zadevo vsebinsko obravnavalo iz razloga, ker tožnik uveljavlja ugovor nepravega zavezanca. V kolikor se je dejansko stanje naknadno spremenilo, bo eventualno prišla v poštev določba 293. člena ZUP, ki omogoča ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Tožena stranka je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava pri ugotavljanju interesa pravičnosti (tretji odstavek 24. člena ZBPP) upoštevala vsa pravno pomembna dejstva (osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje zapletenih pravnih vprašanj) in na tej podlagi pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP.
ZDavP-2 člen 89, 267, 271. ZUP člen 263, 263/3. ZDoh-2 člen 114, 114/10, 114/11, 114/12.
dohodnina - posebna olajšava - posebna olajšava za vzdrževane družinske člane - uveljavljanje razlike do celotne olajšave - obnova postopka odmere dohodnine - novo dejstvo - ugovor drugega zavezanca - uveljavljanje posebne olajšave s strani drugega zavezanca
Iz tožnikove vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane povsem jasno izhaja, da uveljavlja posebno olajšavo kot razliko do celotne višine posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za katere posebno olajšavo uveljavlja zavezanka B.B. Novo dejstvo v zadevi pomeni ugovor zavezanke B.B. na informativni izračun dohodnine, v katerem ta uveljavlja posebno olajšavo za oba otroka v celoti. Ugovor B.B. pri izdaji informativnega izračuna tožniku še ni bil upoštevan in tudi ni mogel biti upoštevan. Ker tožnik ni vložil ugovora zoper informativni izračun, pa tudi ni mogel biti upoštevan pred izdajo (prve) odločbe. To pomeni, da gre pri ugovoru oziroma uveljavljanju olajšave s strani zavezanke B.B. za dejstvo, ki je bilo novo z ozirom na tožniku izdano in dokončno odmerno odločbo (kakršna je postal informativni izračun s potekom roka za ugovor), s tem pa so bili izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka iz 89. člena ZDavp-2 oziroma 263. člena ZUP.
Določbe 114. člena ZDoh-2 so dovolj jasne in kot takšne ustrezna podlaga tako za uveljavljanje kot za priznanje olajšave. Dovolj jasne so tudi določbe enajstega in dvanajstega odstavka 114. člena, ki urejajo priznanje olajšave za primer, če se zavezanci ne sporazumejo, kdo izmed njih bo uveljavljal olajšavo (enajsti odstavek) oziroma za primer uveljavljanja olajšave s strani zavezanca, ki prispeva za otrokovo preživljanje na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dvanajsti odstavek). Vendar do uporabe citiranih določb lahko pride šele, če zavezanec olajšavo uveljavlja na način in po postopku, določenem v ZDavP-2, ter pod pogojem, da že pred tem ne uveljavlja zgolj razlike do celotne davčne olajšave, kot je to storil tožnik v konkretnem primeru.
ZDDV člen 40. ZDDV-1 člen 63, 67, 81, 82. ZDDPO-2 člen 12.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - opis storitev na računu - nepopolni računi
Nepopolni računi so že sami zase zadosten razlog za nepriznavanje pravice do odbitka vstopnega DDV, kar je skladno tudi s prakso SEU. Ker v obravnavani zadevi glede odbitka vstopnega DDV niso izpolnjeni niti formalni pogoji za priznanje te pravice, saj sporni računi ne vsebuje obveznih relevantnih podatkov glede identifikacije vrste in obsega opravljenih storitev, zato niti ni potrebno ugotavljanje ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji po nacionalnem pravu za priznavanje pravice do odbitka. Če niso izpolnjeni niti formalni pogoji glede računov, se do drugih okoliščin glede pravice do odbitka, kot izhaja iz tudi iz sodne prakse SEU, niti ni potrebno opredeljevati.
Glede davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2007 je ugotovljeno knjiženje stroškov v poslovne knjige na podlagi nepopolnega računa in brez dodatne izvirne dokumentacije, ki bi izkazovala resničnost nastanka poslovnega dogodka, kar je v nasprotju s SRS 21 ter gre za davčno nepriznani odhodek v smislu tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska odgovornost države - zaradi nepravilne odločitve sodišča nastala škoda - upravni spor - tožbena novota
V izpodbijani odločbi se pravilno ugotavlja, da je postopek v pravdni zadevi pravnomočno zaključen, da iz prošnje tožnice za brezplačno pravno pomoč in njene dopolnitve ni razvidno, da bi sodnica odločala protipravno ali nezakonito, in da tudi ni izkazana škoda, ki naj bi nastala tožnici kot posledica nepravilnega oziroma protipravnega odločanja sodnice, ter da s tem niso podane predpostavke za uveljavljanje odškodninske odgovornosti nasproti državi v sodnem postopku, ki naj bi ga začela tožnica.
Pri tožbenih navedbah in predlaganih dokazih gre za nova dejstva in nove dokaze, ti pa se lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času upravnega odločanja in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
brezplačna pravna pomoč - kazenski postopek - obvezna obramba - zagovornik po uradni dolžnosti
BPP je v kazenskih postopkih posebej urejena v ZKP, in sicer v prvem odstavku 97. člena, je zato uporaba splošnih določb ZBPP po tretjem odstavku 3. člena ZBPP izključena. Tožniku, ki je zaprosil za BPP v obliki zastopanja v kazenskem postopku, v katerem je po določbah ZKP obramba obvezna, tako kot v obravnavanem primeru in ker se bi tožniku v primeru, če si zagovornika ne bi izbral sam, ta postavil po uradni dolžnosti, po mnenju sodišča ne more biti v istem postopku za isto obliko pravne pomoči odobrena BPP tudi po ZBPP, in to ne glede na to ali mu je bila BPP po posebnem zakonu že odobrena ali pa bi mu lahko bila odobrena.
blagovna znamka - registracija blagovne znamke - relativni razlogi za zavrnitev znamke - podobnost med znakoma
Samo dejstvo, da je bil za ustanovitev in delovanje tožnika sprejet zakon, namreč ne pomeni, da je zato njegov obstoj splošno znan, kakor tudi ne, da je njegova znamka ugledna oziroma sloveča, kakor tudi ne, da bi moral organ dejstvo ustanovitve z zakonom upoštevati po uradni dolžnosti, saj je ugovorni postopek po ZIL-1 postopek, ki teče odvisno od volje strank oziroma njihovih zatrjevanj v vlogah.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči
Nepravilno tožnik meni, da je bilo bistvo dodeljene BPP v tem, da se zadeva vsebinsko obravnava, saj je popolnost obtožnega predloga pogoj za nadaljevanje postopka. Storitev tožnika, za katero je bil ta kot odvetnik določen za izvajanje pravne pomoči, se je zaključila s prejemom prvostopnega sklepa dne 29. 8. 2012. Od tega datuma je pričel teči rok za vrnitev napotnice. Vsi ostali razlogi, ki jih tožnik navaja, ločitev postopka v procesnem in vsebinskem smislu, niso relevantni.
ZZDej člen 87d. ZJN-2 člen 80, 80/2. ZUP člen 135, 222. ZUS-1 člen 5, 5/2.
zdravstvena dejavnost - javno pooblastilo - pobuda za podelitev javnega pooblastila - ustavitev postopka - upravni spor - pravni interes
Pri izpodbijanem sklepu gre po vsebini za ustavitev postopka, kar sicer pomeni odločitev procesne narave, vendar je po izrecni določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 v takem primeru upravni spor dopusten, zato je sodišče tožbo presojalo vsebinsko.
V obravnavanem primeru, ko je tožena stranka skladno z določbo 87.d člena ZZDej odločila o pobudi tožeče stranke na način, da je pobudo sprejela, gre za postopek, uveden po uradni dolžnosti, ne pa na zahtevo tožeče stranke. Posledično je tožena stranka ravnala pravilno, ko je nato na podlagi četrtega odstavka 135. člena ZUP postopek ustavila. Pri sklepu o ustavitvi postopka v zadevi, začeti po uradni dolžnosti, gre namreč za formalni način zaključka upravnega postopka. Sodišče pripominja, da je v 87.d členu ZZDej določeno, da se izbira opravi na javnem natečaju ob smiselni uporabi določil zakona, ki ureja javna naročila, o javnem razpisu. V ZJN-2 pa je v drugem odstavku 80. člena določeno, da lahko naročnik kadarkoli pred odpiranjem ponudb ustavi postopek javnega naročanja. Čim je tako, ni razloga, da tudi v obravnavanem primeru minister ne bi smel ustaviti začetega postopka za podelitev javnega pooblastila.
odobritev pravnega posla - sprejem ponudbe - rok za sprejem ponudbe - povratnica
Če ni sporno, da sta tako upravni organ kot prodajalka sprejem ponudbe prejela pred potekom zakonskega roka iz četrtega odstavka 20. člena ZKZ, ni mogoče šteti, da so bile kršene določbe ZKZ, če sprejem ponudbe ni bil poslan s povratnico.
Oblika, ki jo za sprejem ponudbe o prodaji kmetijskega zemljišča določa zakon, je predpisana zlasti zaradi varstva sprejemnika ponudbe in ne kot pogoj za veljavnost izjave o sprejemu ponudbe.
ZKGZ člen 9, 9/1, 23, 23/1, 23/2. Sklep o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 člen 3.
Sodišče, ob upoštevanju določb 23. člena ZKGZ v zvezi s prvim odstavkom 9. člena ZKGZ in Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2010 ter ob tem, da je katastrski dohodek tožnika za obravnavano obdobje znašal 114,14 EUR, ugotavlja, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna in zakonita, posledično pa tudi ni utemeljen toženi očitek, da sta upravna organa v predmetnem postopku zagrešila kršitev 33. člena Ustave (pravica do zasebne lastnine in dedovanja) ter 67. člena Ustave RS (lastnina).
ZDavP-2 člen 31, 141, 141/1. ZGD-1 člen 54. SRS standard 22.13, 22.19.
davčni inšpekcijski nadzor - odločba o ugotovitvi nepravilnosti - vodenje poslovnih knjig - dvig gotovine s transakcijskega računa - sklepni razgovor
Davčni organ je tožniku utemeljeno izdal odločbo na podlagi prvega odstavka 141. člena ZDavP-2, saj je ugotovil nepravilnosti pri vodenju tožnikovih poslovnih knjig. Prvi vpis poslovnih dogodkov, ki so se zgodili v decembru 2009, v poslovne knjige je bil opravljen šele 15. 3. 2010, to je po uvedbi davčnega inšpekcijskega nadzora, kar izkazuje, da tožnik poslovnih knjig (do tedaj) ni vodil in je s tem ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 31. člena ZDavP-2. Obveznost vodenja poslovnih knjig za družbe in podjetnike izhaja tudi iz 54. člena ZGD-1. Upoštevaje SRS 22.13 si morajo vpisi v poslovne knjige slediti po časovnem zaporedju ter morajo biti urejeni, popolni, pravilni in sprotni. Tožnik je ravnal tudi v nasprotju s SRS 22.13, ko je evidentiral pogodbo o prodaji, ki jo je sklenila druga pravna oseba.
Glede dviga gotovine s transakcijskega računa iz poslovnih knjig tožnika ni razvidno, komu in kdaj je bil denar izročen, saj se med predloženo dokumentacijo ne nahajajo blagajniški prejemki in izdatki. Konte glavne knjige praviloma dopolnjujejo druge (pomožne) poslovne knjige, kamor se uvršča tudi blagajniška knjiga (SRS 22.19). Ker tožnik ni predložil blagajniške knjige, glede na podatke konta kartic glavne knjige pa tudi ni evidentiran priliv gotovine v blagajno v navedenem znesku, niti ni izkazan odliv oziroma izplačilo iz blagajne, je pravilna ugotovitev, da tožnik ni zagotavljal podatkov, ki jih sicer zagotavlja blagajniška knjiga. Navedene nepravilnosti ne izjava komitenta more sanirati.
Opustitev sklepnega razgovora sama po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka, če ni izkazano, da gre za kršitev, ki je ali bi lahko vplivala na odločitev.
ZUP člen 82, 214. Uredba o postopku, merilih in načinu dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog člen 4. Javni razpis za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga za obdobje 2012-2014 točka 12, 18.2.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga - ocenjevanje vlog - sestava komisije
Zatrjevanih bistvenih kršitev procesnega zakona sodišče ni našlo. Trditev tožeče stranke, da tudi na dodatno zahtevo ni bila seznanjena s sestavo komisije, je neskladna s podatki upravnih spisov. Ti izkazujejo, da je bila tožeča stranka s sestavo komisije seznanjena pred vložitvijo tožbe, razlogov za izločitev predsednika oziroma posameznih članov komisije pa ne navaja. Ocenjevalna tabela kot priloga in sestavni del izpodbijanega sklepa je v celoti skladna z merili, določenimi v Javnem razpisu in razpisni dokumentaciji. V njej so vsebinsko navedena posamezna merila ocenjevanja, možno maksimalno število točk in število točk, s katerimi je bila po posameznem merilu ocenjena vloga tožeče stranke. Njeno stališče, da je komisija merila in pogoje za ocenjevanje vlog izdelala sama, tako ne drži.
hišniško stanovanje - stanovanjska pravica - nepovratna in kreditna sredstva
Po določbi 175.a člena SZ-1B gredo pravice le prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice oziroma prejšnjim imetnikom pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju.
Stanovanjska pravica na hišniškem stanovanju se ni prenašala, kar pomeni, da tožnica, kot žena prejšnjega imetnika pravice začasne uporabe stanovanja na hišniškem stanovanju, po njegovi smrti ni pridobila te pravice.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ne vzdrži stališče, da je odločujoče, da sin prejšnje lastnice podržavljenega premoženja in njena vnukinja nista denacionalizacijska upravičenca po ZDen, temveč je pomembno, ali bi, če je obravnavani primer mogoče subsumirati pod Pogodbo med Zvezno republiko Nemčijo in Republiko Avstrijo o poravnavi škod izgnancem, preseljencem in pregnancem, o ureditvi drugih finančnih vprašanj in vprašanj iz socialnega področja, kot njena dediča lahko uveljavljala odškodnino za njej podržavljeno premoženje. Prvostopenjski organ v smislu povedanega dejanskega stanja ni ugotavljal oziroma se ni opredeljeval do dejstev, ki bi lahko bila za odločitev pomembna, v posledici česar sodišče tudi ne more preizkusiti pravilne uporabe materialnega prava, določbe drugega odstavka 10. člena ZDen.
DDV - popravek obračunanega DDV - pravica do popravka izstopnega DDV - pogodba o finančnem lizingu
V konkretnem primeru odločbe ni mogoče preizkusiti glede razlogov, ki se nanašajo na samo (ne)verodostojnost bremepisa, od tega pa je odvisno nadaljnje postopanje davčnega organa glede pravice do popravka izstopnega DDV tožnika.
ZVOz člen 15. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil člen 22.
izvajanje zdravstvenih pregledov za voznike - izvajalec zdravstvene dejavnosti - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti
V obravnavani zadevi je sporno, ali je pravilna odločitev tožene stranke o zavrnitvi tožničine vloge za priglasitev izvajanja zdravstvenih pregledov kandidatov za voznike in voznike motornih vozil iz razloga, ker ne izpolnjuje pogojev iz 12. člena Pravilnika o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil. Tožnici je bila za opravljanje predmetne dejavnosti izdana odločba 10. 2. 1998. Slednja je bila izdana na podlagi takrat veljavnega pravilnika, ki je določal, da predmetno dejavnost lahko opravljajo tudi zdravniki, specialisti splošne medicine, to specializacijo pa ima tožnica. Pravilnik iz leta 2011 pa določa drugačne pogoje. Glede na to, da se 20. člen pravilnika sklicuje na izvajalce zdravstvene dejavnosti iz 12. člena Pravilnika, torej tiste, ki izpolnjujejo pogoje iz 12. člena pravilnika, ob ugotovitvi, da tožnica teh pogojev ne izpolnjuje, je izpodbijana odločba zakonita.
DDV - davek od dohodkov pravnih oseb - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Pravica do odbitka vstopnega DDV je v zadevah, kot je obravnavana, vezana na pogoje, ki jih z zakonom predpisuje slovenska nacionalna zakonodaja in pravo EU. Davčni zavezanec sme praviloma pri izračunu svoje davčne obveznosti odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev od drugega davčnega zavezanca; 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun; 3. da gre za uporabo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij; 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo sistema DDV, oziroma da davčni zavezanec ni vedel ali moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt višje v dobavni verigi. Glede izpolnjevanja 4. pogoja (tožnikovega subjektivnega elementa) se davčni organ v izpodbijani odločbi ni izrekel. Iz odločbe izhaja, da davčni organ sumi, da naj bi tožnik storitve, zaračunane s spornim računom, opravil sam. Vendar pa iz obrazložitve ne izhaja, da bi bilo navedeno v postopku tudi nesporno ugotovljeno. Prav tako iz nje ne izhaja, da bi bile v postopku ugotovljene objektivne okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da je tožnik vedel, oziroma moral vedeti, da je sodeloval pri goljufivih transakcijah.
DDV - neplačujoč gospodarski subjekt - odbitek DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - vedenje o goljufivih transakcijah - objektivne okoliščine - okoliščine na strani neplačujočega gospodarskega subjekta - dokazno breme
Na podlagi objektivnih okoliščin sodišče zaključuje, da bi se tožnik, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri poslih, ki so povezani z zlorabo sistema DDV. Zahteva po razumnem ravnanju davčnih zavezancev, ki pri njihovem poslovanju predpostavlja potrebno skrbnost ne more predstavljati prevelike zahteve na strani davčnih zavezancev, ki iz naslova takega poslovanja uveljavljajo pravico do odbitka DDV. Le z razumnim ravnanjem (v smislu dobrega gospodarja) lahko davčni zavezanci zagotavljajo, da njihove transakcije ne bodo del goljufije. Tako ravnanje je tudi nujno potrebno za preprečevanje davčnih utaj.