inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadzidava objekta - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Po 197. členu ZGO-1 se pod določenimi pogoji sicer res šteje, da imajo stavbe, zgrajene pred 31. 12. 1967, uporabno (in s tem tudi gradbeno) dovoljenje po samem zakonu ter jih zato ni mogoče šteti za nelegalne gradnje. Vendar pa ZGO-1 ne daje nobene podlage za širitev te fikcije legalnosti na morebitne nadaljnje posege na objektu, do katerih je prišlo po 31. 12. 1967. Če je bila po tem datumu nadzidava oziroma rušitev dela starega in ponovna graditev objekta opravljena brez gradbenega dovoljenja, čeprav je bilo gradbeno dovoljenje predpisano, gre za nelegalno gradnjo, kot pri katerem koli drugem objektu.
ZJC člen 11c, 11c/6. Uredba o cestninskih cestah in cestnini člen 15.
plačilo cestnine - vinjeta - nenamerno uničena vinjeta - pravica do nove vinjete
Določbe drugega odstavka 15. člena Uredbe o cestninskih cestah in cestnini ni mogoče razlagati tako, kot jo razlaga toženka, namreč da se šteje, da tožnica ni izkazala pogoja za izdajo nove vinjete iz šestega odstavka 11.c člena ZJC samo zato, ker ni predložila dokaza, ki ga uredba predvideva za dokazovanje dejstva, da je bilo vetrobransko steklo zamenjano, brez presoje tožničinih navedb in dokazov, s katerimi zatrjuje in dokazuje, da je bila prejšnja vinjeta uničena brez njene krivde, kar pomeni, da zatrjuje izpolnjevanje pogoja iz šestega dostavka 11.c člena ZJC.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - rekonstrukcija objekta - načelo zaslišanja stranke
V skladu s prvim odstavkom 3. člena ZGO-1 je gradbeno dovoljenje treba pridobiti tudi za rekonstrukcijo objekta in to ne glede na izkazano potrebo po njegovi obnovi. Poleg tega nadomestitev starega, „dotrajanega“ objekta z novim, ne pomeni rekonstrukcije, temveč gradnjo novega objekta.
Tožnik je med postopkom na prvi stopnji dal dve pisni pojasnili oz. izjavi, in sicer z dne 8. 8. 2012 in z dne 22. 10. 2012. Iz listin v upravnem spisu je razvidno, da je tožnik prvo pisno pojasnilo dal po tem, ko ga je inšpekcijski organ seznanil z ugotovitvami pregleda 3. 7. 2012 in ga pozval, naj odgovori na vprašanja, drugo pa po tem, ko mu je inšpekcijski organ vročil zapisnik z dne 9. 10. 2012 in ga seznanil z ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami v inšpekcijskem postopku. Po navedenem torej ne drži tožbena trditev, da tožnik z ugotovitvami inšpekcijskega postopka pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen in da se o njih ni imel možnost izjaviti.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10, 152. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - vzdrževalna dela - tožba v upravnem sporu - začasna odredba
Ni sporno, da tožnica ni pridobila gradbenega dovoljenja za novo temeljno ploščo, zamenjavo sten, strehe, ureditve prostora za sanitarije, gradnjo drvarnice tlorisnih dimenzij 8,06 m2 in nadstreška s kaminom, zato gre za nelegalno gradnjo, za katero je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Teh posegov, čeprav jih tožnica poimenuje revitalizacija in obnova, ni mogoče šteti za vzdrževalna dela ali investicijsko vzdrževalna dela na obstoječem objektu. Ker obseg izvedenih del med strankama ni sporen, pravna kvalifikacija teh posegov pa ni predmet dokazovanja z izvedencem, je neutemeljen tudi tožničin predlog za postavitev izvedenca.
Predlog za izdajo začasne odredbe tako iz drugega kot tudi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, je mogoče presojati le do trenutka izdaje pravnomočne odločbe o glavni stvari.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
V konkretnem primeru ni šlo zgolj za to, da bi bil tožnik brez osebnih dokumentov, ampak iz izpodbijanega sklepa med drugim izhaja tudi, da je predhodno že trikrat zapustil Azilni dom in Republiko Slovenijo po tem, ko je na predpisanem obrazcu zaprosil za mednarodno zaščito ter da je v izvorni državi razpolagal z osebnimi dokumenti, ki jih zavestno ni vzel s seboj na pot.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - varstvo osebnih podatkov - podatek o parceli v katastrski občini
Podatki, ki se nanašajo na posamezno nepremičnino, to je parcelna številka v povezavi z katastrsko občino, niso varovani osebni podatki.
davčna izvršba - izbrisana družba - aktivni družbenik izbrisane družbe - odgovornost aktivnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe
ZFPPIPP se v 442. členu za postopke, ki so bili začeti do uveljavitve ZPUOOD, še vedno uporablja. Po presoji sodišča sta imela tako oba upravna organa v izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da je tožnik, ki je imel v družbi 100 % poslovni delež, aktivni družbenik in da kot tak odgovarja za obveznosti izbrisane družbe.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - preganjanje
Tožnik ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje statusa begunca niti pogojev za priznanje subsidiarne zaščite. Tožena stranka je zelo natančno pojasnila, zakaj ne more slediti tožnikovim izjavam, zakaj dejanja, ki jih opisuje tožnik, ni mogoče šteti za dejanja, ki ustrezajo vsebini pravnega standarda preganja, zakaj določenih informacij ni upoštevala ali pa niso relevantne za tožnikov primer ter zakaj niso podani pogoji za priznanje subsidiarne oblike zaščite.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper člen 15, 15/3, 15/3-5, 16, 16/2, 18. ZUP člen 133.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - rekonstrukcija objekta - skladnost projekta s prostorskim aktom - odmiki od parcelne meje - sprememba zahtevka
Obstoječi tlorisni gabariti se s predvideno rekonstrukcijo ne spreminjajo, zato soglasje lastnikov sosednjih zemljišč, skladno z določbo 5. alineje tretjega odstavka 15. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Mestni občini Koper, ni potrebno.
Tožeče stranke bi sicer morale biti, na podlagi drugega odstavka 133. člena ZUP, o spremembi zahtevka (iz predloga za spremembo gradbenega dovoljenja v predlog za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega objekta) obveščene, vendar pa kršitev ni vplivala na zakonitost odločbe, saj se dejanska podlaga po ustni obravnavi, na kateri sta bili navzoči tožeči stranki, ni spremenila.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - neupravičena odsotnost - načelo materialne resnice - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - državljan države naslednice nekdanje SFRJ
Pojem dejansko življenje je nedoločen pravni pojem in ga je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej glede na dejanske okoliščine primera. Ravnanja iz četrtega odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala njegova ravnanja.
ZON člen 105, 105/1, 105/9, 105a, 105a/2, 105a/3. ZUP člen 7, 9, 146.
naravovarstveno soglasje - nameravana gradnja kmetijsko gospodarskega objekta - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje Zavoda za varstvo narave - načelo zaslišanja stranke - bistvena kršitev določb postopka
Odločitev o tem, da se izdaja naravovarstvenega soglasja zavrne, je odvisna od mnenja zavoda, ki je sestavni del postopka presoje sprejemljivosti. Zato bi moral upravni organ prve stopnje, po prejemu odgovora tožeče stranke na mnenje Zavoda RS za varstvo narave, le tega posredovati zavodu v odgovor, ki bi lahko navedbe v odgovoru argumentirano zavrnil ali pa upošteval pri izdelavi morebitnega dopolnilnega mnenja.
ZTuj-2 člen 35, 37, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/3-5.
tujec - dovoljenje za prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje tujca - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - načelo zaslišanja stranke
V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka tožnika seznaniti z uspehom dokazovanja ter mu dati možnost, da se o ugotovljenih dejstvih izjavi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku - načelo pravičnosti
Tožena stranka je v skladu s pravili in načeli mednarodnega prava pri ugotavljanju interesa pravičnosti (tretji odstavek 24. člena ZBPP) upoštevala vsa pravno pomembna dejstva (osebnost obdolženca, teža kaznivega dejanja, obravnavanje zapletenih pravnih vprašanj) in na tej podlagi pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - osebnost obdolženca - interes pravičnosti
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kako je organ pri svoji odločitvi upošteval osebnost obdolženca, saj ni navedel nobenih okoliščin, ki bi bile povezane s tožnikovo osebnostjo.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavezanec za izvršitev odločbe - ustavitev upravne izvršbe
Razlogi, na katerih temelji vložena pritožba, so enaki tožbenim razlogom in se v sporih v postopkih izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe ne morejo upoštevati. Dobršen del navedb v tožbi se namreč nanaša na pravilnost oziroma nepravilnost odločbe MIK z dne 15. 12. 2011, ki se s sklepom o dovolitvi izvršbe izvršuje. V času izdaje odločbe je bila nesporno tožnica zavezanka, ki zoper odločbo ni vložila pritožbe, ki je tako postala pravnomočna in po poteku roka tudi izvršljiva, sodišče pa v konkretnem primeru presoja pravilnost in zakonitost sklepa o izvršbi, ki je izdan na podlagi izvršljive odločbe. Sodišče je zadevo vsebinsko obravnavalo iz razloga, ker tožnik uveljavlja ugovor nepravega zavezanca. V kolikor se je dejansko stanje naknadno spremenilo, bo eventualno prišla v poštev določba 293. člena ZUP, ki omogoča ustavitev izvršbe po uradni dolžnosti.
status žrtve vojnega nasilja - pogoji za priznanje statusa - prisilni mobiliziranec
Tožniku ni uspelo dokazati, da bi bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, ustreznih dokazov pa kljub poizvedbam ni mogel pridobiti niti prvostopenjski organ.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - poskus vrnitve
Ravnanja iz 4. odstavka 1.č člena ZUSDDD je treba presojati prek aktivnosti tožnika za vrnitev v Slovenijo in objektivnih ovir, ki so upravičeno lahko določala ravnanja tožnika. Tožena stranka očitno objektivnih ovir, vezanih na odsotnost osebnih dokumentov zaradi izbrisa in zatrjevanega uničenja potnega lista ter vojnih razmer in mobilizacije tožnika, ni upoštevala oziroma iz odločbe ni razvidno, zakaj jih ni upoštevala. Poleg tega bi morala bolj celovito upoštevati dva ključna dokaza, ki govorita v prid tožniku, pa jih iz nepojasnjenih razlogov ni upoštevala, tako da je v tem smislu tožbeni očitek o skoposti dokazne ocene utemeljen. To sta pričanji tožnikovih sester.
dovoljenje za stalno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - prosti preudarek
Besedna zveza „lahko zavrne“ v 1. odstavku 3. člena ZUSDDD v primeru, ko gre za odločanje o ustavni dopustnosti ali nedopustnosti posega v pravico do zasebnosti, ne pomeni, da ima organ popolno diskrecijo za odločanje po prostem preudarku. Pri prostem preudarku ima namreč organ možnost, da v okviru zakonitega odločanja zavrne ali pa ugodi prošnji stranke. Kadar pa gre za odločanje o ustavnih pravicah, takšne diskrecije ne more biti, lahko pa ima organ v odvisnosti od področja in narave pravice določeno – vendar bolj omejeno (kot ne) - polje proste presoje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - osebni stečaj - obstoj premoženja stečajnega dolžnika - odpust obveznosti - obseg presoje organa za brezplačno pravno pomoč
Organ za BPP mora pri presoji prošnje za BPP za osebni stečaj upoštevati, da je razumnost predloga osebnega stečaja lahko tudi v možnosti odpusta obveznosti dolžniku in doseganju pravnih učinkov le tega, pri čemer pa neobstoj premoženja dolžnika po določbah ZFPPIPP ni ovira za vodenje in (uspešen) zaključek odpusta obveznosti dolžnika.
denacionalizacija - pogoji za vračilo podržavljenega premoženja - pravica do odškodnine od tuje države
Upravni organ ni dolžan ugotavljati, kakšne konkretne pravice bi upravičencu šle po tujih predpisih, saj bi to pomenilo določanje odškodnine po teh predpisih, kar pa presega odločanje o denacionalizacijskih zahtevkih po ZDen. Ugotavljanje konkretnih dejstev posameznega primera bi bilo zaradi časovne odmaknjenosti lahko tudi onemogočeno ali zelo oteženo.