brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov
Prosilec mora pri sestavi prošnje in izjave za dodelitev brezplačne pravne pomoči ravnati s potrebno skrbnostjo in navesti popolne in pravilne podatke o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svoje družine.
Navedba zgolj zakonskih določb s povzeto vsebino ne more predstavljati navedbe razlogov za (nameravano) zavrnitev varstva mednarodne znamke v obvestilu v smislu določb 70. člena ZIL-1.
Obvestilo je bilo v pogledu razlogov v bistvenem pomanjkljivo, ker so bili navedeni le pravni, ne pa tudi dejanski razlogi, s tem pa je bila kršena tožnikova pravica do izjave. Da je kršitev vplivala na odločitev v zadevi, se v takem primeru namreč po zakonu domneva, zato ugotovitev take kršitve v vsakem primeru vodi do odprave odločbe.
Tožnik utemeljeno ugovarja, da mu ni bilo omogočeno, da bi v postopku zavaroval svoje pravice s spremembo ali dopolnitvijo zahteve, s čemer bi se lahko izognil zavrnitvi varstva znamke v obsegu, kot je o tem upravni organ odločil. To pa je kršitev varstva pravic strank v postopku, ki ga s specialno ureditvijo v prvem odstavku 70. člena zagotavlja ZIL-1, in ki ima temelj v načelu varstva pravic strank.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - dokazila k vlogi - preverjanje podatkov v prošnji - rok za izdajo odločbe
Tožnik, ki ima veliko izkušenj s postopki za brezplačno pravno pomoč, bi moral vedeti, da mora biti prošnja vložena na predpisanem obrazcu.
Tožnik v postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni prosil za prednostno obravnavo (35. člen ZBPP) in tudi ne trdi, da je vložil prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč (1. odstavek 36. člena ZBPP). To pomeni, da v času vložitve tožbe zaradi molka organa še ni potekel zakonski rok 2 mesecev za odločitev o prošnji za brezplačno pravno pomoč in tožena stranka je tudi izkazala, da ni ravnala neskrbno z vidika učinkovitega postopanja s tožnikovo prošnjo. Tožba zaradi molka je zato neutemeljena.
ZBPP člen 12, 31a, 32, 34. ZUP člen 66, 66/1, 67, 67/1, 67/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje tožbe
Prosilka je v dopolnitvi navedla, da je brezposelna, da nima plač niti nadomestil, priložila pa ni nobenih dokazil. Prav tako ni navedla nobenih podatkov o svojem premoženjskem stanju. Tako ni navedla, ali ima prihranke in če jih ima, pri kateri banki, pa tudi ni izjavila, da prihrankov nima; prav tako ni navedla zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na morebitno (so)lastništvo nepremičnin ali kakršnegakoli drugega premoženja, pa tudi ni jasno in nedvoumno podala izjave, da nima nikakršnega premoženja. Navedla tudi ni podatkov o svojem dohodkovnem stanju, ni pa niti jasno in nedvoumno izjavila, da nima oziroma da v omenjenem obdobju ni imela nikakršnih dohodkov ali prejemkov. Iz določila 12. člen ZBPP ne izhaja, da organ ne ugotavlja finančnega položaja prosilke, če je le-ta brezposelna. Glede na navedeno je organ za BPP prošnjo kot nepopolno in neprimerno za nadaljnje obravnavanje pravilno zavrgel.
status žrtve vojnega nasilja - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Ker tožnika nista bili stranki v upravnem postopku, v katerem sta bila izdana izpodbijana drugostopenjska odločba in sklep, je sodišče moralo njuno tožbo zavreči na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZMZ člen 59. Uredba Sveta (ES) št. 343/2003 z dne 28. 2. 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 3, 3/1, 16, 16/1, 16/1-e, 20.
mednarodna zaščita - predhodna prošnja za azil v drugi državi - predaja pristojni državi članici - prstni odtisi v bazi EURODAC - dokazno breme
Tožnik za svoje trditve ni ponudil niti predlagal nobenih dokazov, ampak je svoj tožbeni zahtevek utemeljeval zgolj s posplošenimi navedbami, ki jih v tožbi ni kakorkoli podrobneje konkretiziral oziroma svojih trditev o hipotetičnem bodočem ravnanju pristojnih organov Republike Avstrije v primeru tožnikove predaje ni s svojimi razlogi kakorkoli natančneje opredelil, niti ni v podkrepitev svojih navedb ponudil ničesar drugega. Zato ni zadostil zahtevam dokaznega bremena, ki je v tovrstnih zadevah deljeno med obe stranki in ni izključno ali pretežno na strani tožene stranke.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prenehanje družbe - zavrženje tožbe
Tožena stranka je prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije na podlagi določil 425. do 429. člena ZGD-1 in je bila izbrisana iz registra ter je s tem implicitno izgubila tako pravno kot tudi poslovno sposobnost, vključno s sposobnostjo biti stranka v postopku upravnega spora, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani. To pomeni, da si tožnica svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev prvostopnega organa v zvezi z molkom drugostopnega organa glede dostopa do informacij na podlagi določil ZDIJZ.
tožba v upravnem sporu - nepopolna tožba - poziv za odpravo pomanjkljivosti - zavrženje tožbe
Kljub pozivu na odpravo pomanjkljivosti je ostala vloga tožeče stranke nejasna in nepopolna, zato jo je sodišče zavrglo na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1.
upravni spor - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravdni postopek zoper RS zaradi plačila odškodnine
Sodne odločbe rednih sodišč je mogoče izpodbijati s pravnimi sredstvi, vloženimi pred temi sodišči, oziroma v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem. ZUS-1 v 4. členu določa, da upravno sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, vendar le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. To varstvo pa je bilo tožniku zagotovljeno. V okviru pravnih sredstev zoper posamezne odločitve sodišč je lahko varoval pravice, ki jih želi uveljavljati v tem postopku. Ali in kako je te možnosti izkoristil, pa tožniku možnosti za sprožitev postopka po 157. členu Ustave oziroma 4. členu ZUS-1 ne daje. Da bi to možnost imel, mora obstojati ureditev, ko drugo sodno varstvo sploh ni predvideno.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi - zavrženje prošnje
Tožnica prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vložila na predpisanem obrazcu oziroma skladno z 32. členom ZBPP. Tega ni storila niti po posebnem pozivu. Zato je pravilna odločitev, da se njena prošnja na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP zavrže.
ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani člen 153.
vpis v višji letnik - zavrnitev prošnje za vpis v višji letnik - izjemni vpis - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
v obrazložitvi izpodbijane prvostopenjske odločbe je navedeno zgolj to, da je Komisija za študijske zadeve ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za vpis v tretji letnik, ker ne izpolnjuje pogojev, sprejetih na seji Komisije za študijske zadeve. Ni pa navedeno, katerih pogojev ne izpolnjuje. Zaradi tega je taka obrazložitev tako pomanjkljiva, da se prvostopenjske odločbe ne da preizkusiti. V drugostopenjski odločbi je sicer navedeno, da tožnik ni opravil vseh obveznosti prvega letnika in to naj bi bil razlog za to, da se mu ne dovoli vpis v tretji letnik v izjemnih primerih. Vendar pa sodišče s tem v zvezi opozarja na to, da 153. člen Statuta univerze določa, da se študent lahko izjemoma vpiše v višji letnik, tudi če ni opravil vseh obveznosti, določenih s študijskim programov za vpis v višji letnik, kadar ima zato upravičene razloge. Smisel izjemnega vpisa po 153. členu Statuta je prav v tem, da se določenemu študentu lahko dovoli izjemoma vpis v višji letnik tudi če nima opravljenih vseh obveznosti. Izhajajoč iz navedenega določila tožena stranka ne more navesti kot razlog, da tožniku ni bil dovoljen izjemen vpis zato, ker ni imel izpolnjenih vseh obveznosti, saj je smisel izjemnega vpisa ravno v tem, da določen študent nima izpolnjenih vseh obveznosti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - postopek pred ESČP - izčrpanje domačih pravnih sredstev
Tožnica si tudi v primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči svojega pravnega položaja v zadevi, v kateri prosi za dodelitev pravne pomoči, ne bi mogla izboljšati. Postopki v zvezi z razlastitvijo in prisilnim odvzemom premoženja, ki so se odvijali do leta 2006, so namreč bili tega leta oziroma pred njim končani, domače pravne poti pa so ostale neizkoriščene. To je bilo tožnici tudi pojasnjeno že v odgovoru ESČP.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - stroški zdravstvenih storitev - razlika v stroških zdravstvenih storitev - izravnalna shema dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja - obdobje izravnave - rok za posredovanje podatkov - likvidacija škod po poteku roka za posredovanje podatkov za izravnavo - način obdavčevanja stroškov za izravnavo - izvedbeni postopek - naknadna izravnava
Ker izvedbenega postopka za ugotavljanje parametrov za izračun izravnavanja stroškov po izravnalni shemi, predpisanega v 62.f členu ZZVZZ ni dopustno razlagati v nasprotju z osnovnim namenom izravnave stroškov, je treba v izračun stroškov z namenom izravnave vključiti vse stroške, ki so nastali (tretji odstavek 62.e člena ZZVZZ), tudi tiste, ki so bili ministrstvu, ki o izravnavi odloča ob subsidiarni uporabi ZUP (drugi odstavek 62.f člena ZZVZZ), sporočeni po izteku predpisanega roka (tretji odstavek 62.f člena). Dvajsetdnevni rok po izteku meseca po koncu obračunskega obdobja je zato instrukcijski in ne prekluzivni rok. Zato izravnava za stroške, katerih obračun pride na ministrstvo po poteku navedenega roka ni nezakonita, temveč je treba to izravnavo opraviti naknadno.
upravni spor - pravni interes za tožbo - prenehanje družbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka je prenehala po skrajšanem postopku brez likvidacije na podlagi določil 425. do 429. člena ZGD in je bila izbrisana iz registra ter je s tem implicitno izgubila tako pravno kot tudi poslovno sposobnost, vključno s sposobnostjo biti stranka v postopku upravnega spora, bodisi na aktivni, bodisi na pasivni strani. To pomeni, da si tožnica svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbi, v ničemer ne more več izboljšati s tožbo, s katero izpodbija zavrnilno odločitev tako prvostopnega kot tudi drugostopnega organa glede dostopa do zahtevanih informacij na podlagi določil glede dostopa do informacij na podlagi določil ZDIJZ.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - uveljavljanje zmanjšanja davčne osnove za izgubo pri odsvojitvi nepremičnine - davčna napoved - rok za vložitev davčne napovedi
Po določbah petega odstavka 326. člena ZDavP-2 lahko davčni zavezanec uveljavlja zmanjšanje pozitivne davčne osnove od dobička iz kapitala iz odsvojitve nepremičnin, in sicer za izgubo, doseženo z odsvojitvijo nepremičnine, s tem, da je to dolžan storiti na predpisan način (v napovedi za odmero dohodnine od dobička iz odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov) in v predpisanem roku (do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto). Ta rok je materialen in s tem prekluziven, kar pomeni da ga ni mogoče podaljšati in da po preteku roka pravica do uveljavljanja upravičenja, ki ga daje zakon, ugasne.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prstni odtisi v bazi EURODAC
Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožnikovi prstni odtisi že posredovani v bazo EURODAC s strani Avstrije in da je tožnik že v Avstriji zaprosil za mednarodno zaščito in ker v času izdaje sklepa ni bilo mogoče z zadostno mero gotovosti ugotoviti, ali je za obravnavanje njegove prošnje odgovorna Republika Slovenija ali pa je to Avstrija, se je tožena stranka pravilno odločila, da se tožniku omeji gibanje.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 55, 55/1, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca - sum zavajanja in zlorabe postopka - preprečitev odstranitve iz države
V konkretnem primeru ni šlo zgolj za to, da bi bil tožnik brez osebnih dokumentov, ampak iz izpodbijanega sklepa med drugim izhaja tudi, da je predhodno že trikrat zapustil Azilni dom in Republiko Slovenijo po tem, ko je na predpisanem obrazcu zaprosil za mednarodno zaščito ter da je v izvorni državi razpolagal z osebnimi dokumenti, ki jih zavestno ni vzel s seboj na pot.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - nadzidava objekta - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt
Po 197. členu ZGO-1 se pod določenimi pogoji sicer res šteje, da imajo stavbe, zgrajene pred 31. 12. 1967, uporabno (in s tem tudi gradbeno) dovoljenje po samem zakonu ter jih zato ni mogoče šteti za nelegalne gradnje. Vendar pa ZGO-1 ne daje nobene podlage za širitev te fikcije legalnosti na morebitne nadaljnje posege na objektu, do katerih je prišlo po 31. 12. 1967. Če je bila po tem datumu nadzidava oziroma rušitev dela starega in ponovna graditev objekta opravljena brez gradbenega dovoljenja, čeprav je bilo gradbeno dovoljenje predpisano, gre za nelegalno gradnjo, kot pri katerem koli drugem objektu.