izvršilni stroški - stroški, ki jih je upnik neutemeljeno povzročil dolžniku
Po določilu 6. odst. 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora upnik dolžniku povrniti le tiste izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Šele za vse stroške, ki bi dolžniku nastali od dneva naznanitve dejstva, da je bila ugotovljena ničnost pogodbe o prenosu poslovnih deležev v družbi E. d.o.o. na pritožnika, bi bilo mogoče zaključiti, da mu jih je upnik neutemeljeno povzročil, ne pa tudi stroškov pred tem, glede na to, da se je zanesel na registrsko stanje, ki je bilo takšno, da je bil M.J. vpisan kot družbenik izbrisane družbe.
ZIZ člen 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2, 44, 44/2, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 311, 311.
izvršba na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - pogoji za pobot
Računi na dan, ko je dolžnik uveljavljal terjatve po navedenih računih v pobot (tj. 3.10.2005), še niso zapadli v plačilo; Obligacijski zakonik (OZ) v 311. čl. kot enega od pogojev za pobot določa, da mora biti (tudi protiterjatev) zapadla. Kot pa je razvidno iz računov, ki jih je predložil dolžnik, so terjatve po prej navedenih treh računih zapadle (zaporedoma): prvi dve šele 19.10.2005, tretja pa 22.10.2005. Glede na to ugovor dolžnika v navedenem delu ne bi bilo mogoče šteti za obrazloženega in zato utemeljenega.
ZOR člen 154, 170, 200, 203, 154, 170, 200, 203. ZZDej člen 47, 47.
zdravstvo
Kadar zdravnik opravi poseg lege artis, vendar brez veljavne privolitve, je mogoče škodo pripisati temu posegu, če se zdravstveno stanje bolnika poslabša. Privolitev bolnika mora biti resnična in svobodna. Resnična in svobodna volja mora biti prosta vseh napak, pogoj za to pa je poznavanje položaja, torej bolnikova obveščenost o lastnem stanju in o možnostih zdravljenja. Upoštevnost privolitve je odvisna od tega, ali zdravnik izpolni svojo pojasnilno dolžnost ali ne. Če je ne izpolni, potem privolitev bolnika ni pravno veljavna in poseg, ki je bil opravljen na podlagi neosveščene privolitve bolnika, ali pa brez privolitve bolnika, je v načelu nedopusten. Zdravnik mora razložiti, kako veliko je tveganje za nastanek neželenih posledic med posegom ali po njem, ne da bi bili zdravniki ali ustanova zanje odgovorni. Bolnik ima pravico do vseh informacij, ki lahko ogrožajo njegovo telesno integriteto. Tako mora biti opozorjen na tipične negativne posledice, tiste, ki so lastne samemu posegu in tiste, ki so statistično pogostejše. Tožena stranka sama govori o komplikaciji, ki jo je možno pričakovati pri takem operativnem posegu (odgovor na tožbo). Torej bi delavec tožene stranke na to komplikacijo tožnika moral opozoriti. Ker pa tožnik ni bil opozorjen, je na mestu sklep, da zdravnik ni izpolnil pojasnilne dolžnosti. Ker pa ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, pa tožnik ni mogel izoblikovati pravno upoštevne izjave volje. Zdravniški poseg, opravljen brez soglasja bolnika, je pa nedopusten in potegne za sabo odškodninsko odgovornost.
plačilo zapadlih preživninskih obrokov od rojstva otroka do tožbe - verzija
Zapadli preživninski obroki od rojstva otroka do tožbe so verzijski zahtevek in zato zastarajo v petih letih. Ne gre za razmerje med otrokom in očetom, ampak za materialni zahtevek.
Blokada računa dolžnika ter zatrjevana okoliščina, da mu je nastala poslovna škoda onemogočila poravnavo obveznosti do upnika in nenazadnje tudi trditev, da je prekinil poslovanje ter njegova siceršnja pripravljenost dolg do upnika poravnati, ko bo svoje probleme uredil, niso pravno upoštevna dejstva, saj zaradi njih ne more priti do zavrnitve upnikovega zahtevka.
Če je bila vročitev sodbe opravljena pravilno, storilec pa navaja, da je ni dobil, ne da bi za to trditev navedel utemeljene pravnorelevantne razloge, predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti ni mogoče ugoditi.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
S predloženim računom je upnik zatrjeval obstoj svoje terjatve iz naslova poslovnega razmerja z dolžnikom. Dokazno breme o obstoju takšnega razmerja med strankama pa je na upniku.
Določba 9. čl. Splošnih pogojev, ki ureja izključitev obveznosti zavarovalnice za nezgodo, ki nastane pri pretepu ali fizičnem obračunavanju (7. tč. I. odst. 9. čl. Splošnih pogojev). Po definiciji 136. čl. Kazenskega zakonika je za sodelovanje pri pretepu potrebno naklepno ravnanje in mora biti v storilčevi zavesti, da sodeluje v pretepu - za sodelujočega pa se šteje le tisti, ki konstruktivno sodeluje v pretepu ali fizično ali z bodrenjem ali s podpihovanjem k pretepu. Udeleženec v pretepu pa ni tisti, ki je v pretep vključen brez svoje krivde, tisti, ki se le brani, in tisti, ki razdvaja druge udeležence pretepa. Pretep je po definiciji fizični spopad več oseb, najmanj treh. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožnik ni bil udeleženec v pretepu, pravilno pa je tudi navedlo, da določb Splošnih pogojev ni mogoče razlagati široko in je pri tem tudi pravilno uporabilo določbo čl. 100 Zakona o obligacijskih razmerjih, ki govori o razlagi določil.
Sodišče prve stopnje je dolžno ocenjevati dokaze celostno in v skladu z 28. čl. ZPP - vestno in skrbno mora presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj. Ko sodišče izvaja dokaz z zaslišanjem priče, se mora ravnati po 239. in 289. čl. ZPP in mora priči tudi postaviti vprašanje zato, da se njeno izpovedbo preizkusi ali razjasni.