• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSM sklep I Kp 943/2004
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM20298
    KZ člen 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3, 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374.
    opis kaznivega dejanja - davčna zatajitev - zloraba položaja - poskus
    Skupni neposredni učinek izvšitvenih ravnanj pri kaznivem dejanju

    davčne zatajitve iz prvega odstavka 254. člena KZ RS je (bil) v

    lažno prikazanem dejanskem stanju, ki ima za posledico

    preslepitev davčnega organa, ki to stanje dojame kot resnično, ta

    pa ima za posledico storilčevo izognitev davčnim obveznostim. Če

    je storilec z izvršitvenimi ravnanji dejansko stanje lažno

    prikazal pa davčnega organa ni preslepil, je njegovo dejanje

    ostalo pri poskusu in enako je, ko se kljub preslepitvi davčnega

    organa davčni obveznosti ni izognil. V prvem primeru je poskus

    nedokončan, v drugem primeru pa je takšen poskus dokončan. To

    pomeni, da je obravnavano kaznivo dejanje lahko dokončano samo

    tedaj, ko je med storilčevimi izvršitvenimi ravnanji,

    preslepitvijo davčnega organa in storilčevo izognitvijo davčnim

    obveznostim podana vzročna zveza, medtem ko imamo v ostalih

    primerih opraviti s katero izmed navedenih oblik poskusa tega

    kaznivega dejanja.

     
  • 182.
    VSK sklep II Cpg 79/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02019
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 61, 61/2, 53, 53/2, 58, 61, 61/2.
    obrazložen ugovor - dokazno breme upnika
    Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

     
  • 183.
    VSK sklep I Cp 1181/2005
    11.5.2006
    denacionalizacija
    VSK01968
    ZDen člen 26, 26/3, 27, 60, 26, 26/3, 27, 60.
    denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
    Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.

     
  • 184.
    VDS sodba Pdp 547/2006
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03558
    ZDR člen 182, 183, 184, 185, 182, 183, 184, 185.
    novi ZDR - odškodninska odgovornost - predpostavke
    Novi ZDR v členih od 182. do 185. odškodninsko odgovornost v

    okviru delovnega razmerja ureja na enak način kot jo je ZTPDR.

    Upoštevajoč splošno ureditev odškodninske odgovornosti po OZ ter

    posebnosti, ki veljajo po delovnopravni zakonodaji, morajo za

    odškodninsko odgovornost za škodo v okviru delovnega razmerja

    obstajati naslednje predpostavke:

    - da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je

    predmet pogodbe o zaposlitvi,

    - da je škoda sploh nastala,

    - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim

    ravnanjem delavca,

    - da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude

    malomarnosti.

     
  • 185.
    VDS sodba Pdp 493/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03758
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1, 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
    Če delavec v odpovedani pogodbi o zaposlitvi nima natančno določenega kraja opravljanja dela ampak je določeno, da se delo opravlja v poslovnih enotah delodajalca (prodajalnah), ugoditev reintegracijskemu zahtevku ne pomeni, da je ustrezen zgolj tisti poziv na delo, ki delavcu omogoči nadaljevanje dela na tisti lokaciji, na kateri je delo opravljal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zato je ustrezen poziv , da tožnica nastopi delo v drugi prodajalni kot pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je tak poziv skladen z krajem opravljanja dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

     
  • 186.
    VSL sklep I Cpg 219/2006
    11.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05701
    ZIZ člen 62, 62. ZPP člen 189, 189/2, 313, 313/3, 189, 189/2, 313, 313/3.
    pravnomočnost - ugovor o višini pobotane terjatve - nasprotna tožba
    Iz podatkov priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I

    Pg 170/2003 izhaja, da je tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v

    Kranju Ig 01/01379 vložila proti sklepu o izvršbi na podlagi

    verodostojne listine ugovor, v katerem je med drugim navedla, da

    vlaga tudi procesni ugovor zaradi pobota za znesek 33.675.000,00 SIT

    z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2001. Vendar, tožeča stranka

    - v omenjeni izvršilni zadevi dolžnik je z ugovorom v tem obsegu

    pravonomočno propadla, kot je to razvidno iz sklepa Višjega sodišča v

    Ljubljani z dne 17.4.2003 z opr. št. II Cpg 190/2003.

    Odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka

    uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane pravnomočna, če je o

    njej odločeno v sodbi (3. odstavek 319. člena ZPP). Iz sklepa Višjega

    sodišča v Ljubljani z dne 17.4.2003, opr. št. II Cpg 190/2003 pa je

    razvidno, da pritožbeno sodišče ni odločilo o ugovoru zaradi pobota

    na način, ki je opredeljen v 3. odstavku 319. člena ZPP.

    Procesna ovira pravnomočno razsojene stvari zato po prepričanju

    pritožbenega sodišča ni podana.

     
  • 187.
    VSK sodba I Cpg 189/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02283
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
    spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.

     
  • 188.
    VSK sklep II Cpg 80/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02284
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
    Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.

     
  • 189.
    VSK sodba I Cpg 153/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02337
    ZPP člen 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496, 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496.
    spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
    Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

     
  • 190.
    VSC sklep Cp 1069/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01261
    ZOR člen 200, 200.
    odgovornost za škodo - poškodba
    Stališča sodne prakse o tem, kaj je nadzorstvo in varstvo psa so strnjena v ugotovitvi, da mora biti nadzorstvo in varstvo prilagojeno vsaki situaciji, ki jo je tisti, ki psa redi, mogel in moral predvideti.

     
  • 191.
    VDS sodba Pdp 1098/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03578
    ZDR člen 54, 54.
    novi ZDR - transformacija delovnega razmerja
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz

    določenega v nedoločen čas, zato ker je ostal na delu tudi po

    preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni bistveno, da ni hotel

    podpisati naknadno predložene nove PZ za določen čas, ki naj bi

    veljala za nazaj.

     
  • 192.
    VDS sodba Pdp 114/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03542
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3, 88, 88/1, 88/1-2, 111, 111/1, 111/1-2, 116, 116/3.
    redna odpoved - izredna odpoved - bolniški stalež
    Tožena stranka je tožniku odpovedala PZ iz razloga nesposobnosti.

    Ker je bil tožnik ob izteku odpovednega roka v bolniškem staležu,

    bi morala tožena stranka skladno s 3. odstavkom 116. člena ZDR z

    dnem ugotovitve tožnikove zdravstvene zmožnosti (zaključek

    bolniškega staleža) ugotoviti, da je tožniku prenehalo delovno

    razmerje, ne pa mu izredno odpovedati PZ, ker se po zaključenem

    bolniškem staležu ni vrnil na delo. Ker je s tem tožniku

    odpovedala PZ, ki je že prenehala, saj je bila že predhodno

    odpovedana iz razloga nesposobnosti, je izredna odpoved PZ

    nezakonita.

     
  • 193.
    VDS sodba Pdp 1107/2004
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03608
    ZDDO člen 45, 45.
    stari ZDR - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja - disciplinski ukrep - disciplinska obravnava - udeležba - hujša kršitev delovne obveznosti
    Zgolj dopis, v katerem delavec navaja, da se zaradi bolniškega

    staleža ne more udeležiti discipninske obravnave, ne zadostuje za

    preložitev obravnave. Delavec mora opravičljiv razlog za

    izostanek dokazati z zdravniškim potrdilom oz. razlog za

    odsotnost ustrezno obrazložiti, da se lahko preveri, ali je ta

    utemeljen.

    Izvršitev disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja se

    lahko pogojno odloži, če je podana pozitivna prognoza glede

    kršiteljevega nadaljnega ravnanja. Razlogi generalne prevencije

    ne morejo vplivati na to, ali se bo izvšitev ukrepa odložila ali

    ne, ampak le na to, ali se bo izrekel ukrep prenehanja delovnega

    razmerja ali ne. ZDDO v 45. členu za kršitve od 1. do 12. točke

    1. odstavka določa obvezen izrek ukrepa prenehanja delovnega

    razmerja, v čemer je vsebovana generalna prevencija. Pogojno

    odložitev ukrepa pa upravičujejo okoliščine, na podlagi katerih

    je moč zaključuiti, da delavec kršitev v bodoče ne bo ponavljal.

     
  • 194.
    VSL sklep III Cp 646/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50102
    ZIZ člen 178, 178.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna cenitev nepremičnine
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da

    mora dolžnik z izvedenskim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je

    prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih

    okoliščin prišlo do bistvene spremembe v tržni vrednosti

    nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne

    cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo

    sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev višja od prejšnje,

    ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti verjetno

    izkazana. S takšno razlago določbe četrtega odstavka 187. člena ZIZ

    bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno izpodbija pravilnost prve

    cenitve in s tem zavlačuje izvršilni postopek. Zakonodajalec pa je

    prav z novelo četrtega odstavka 178. člena hotel takšno ravnanje

    preprečiti.

     
  • 195.
    VSK sodba I Cp 585/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK1687
    ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5.
    zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
    Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.

     
  • 196.
    VSK sklep I Cp 585/2006
    11.5.2006
    sodne takse
    VSK01693
    ZST člen 19, 19.
    preživnina
    Kako se določi vrednost zahtevka v sporih o pravici do preživnine ali o terjatvi posameznih zneskov zakonite preživnine, določa 19. člen ZST.

     
  • 197.
    VSC sklep Cp 778/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01252
    ZPP člen 253, 339, 339/1, 253, 339, 339/1.
    izvedenec - dokaz
    Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.

     
  • 198.
    VSK sklep I Cp 1198/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK01965
    ZOdv člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZOR člen 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752, 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752.
    pooblastilo za zastopanje - odškodninska odgovornost odvetnika za nepravilno izpolnitev - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Za presojo, ali je bil toženec pooblaščen tudi za odškodninski zahtevek, ni odločilno, koliko pooblastil je tožnik podpisal, ampak je bistvena vsebina dogovora pravdnih strank.

     
  • 199.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • 200.
    VSK sodba I Cpg 166/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02344
    ZJC člen 13, 13/1, 14, 14/1-39, 13, 13/1, 14, 14/1-39. ZVZP člen 25, 25/1, 25/2, 29, 25, 25/1, 25/2, 29.
    javna železniška infrastruktura - financiranje vzdrževanja
    Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>