spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.
ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.
Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.
predmet zaznambe spora - pravno dejstvo - solastninski delež
Po 3. točki 2. odst. 177. člena ZZK-1 se pravno dejstvo vpiše pri nepremičnini, na katero se nanaša. Solastninski delež, ki je sporen v pravdi, ni predmet vpisa.
ZOdv člen 11, 11/2, 11, 11/2. ZOR člen 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752, 18, 18/2, 89, 89/1, 751, 751/1, 752.
pooblastilo za zastopanje - odškodninska odgovornost odvetnika za nepravilno izpolnitev - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka
Za presojo, ali je bil toženec pooblaščen tudi za odškodninski zahtevek, ni odločilno, koliko pooblastil je tožnik podpisal, ampak je bistvena vsebina dogovora pravdnih strank.
ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.
Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.
Tožnik je utrpel hudo telesno poškodbo,prelom diafize desne stegnenice in desne golenice, Segondov odlom zunanjega kondila desne golenice in raztrganino posterolateralnega dela sklepne kapsule in zadnje križne vezi desnega kolena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki je pritožbeno neizpodbijano, je primerna odškodnina za fizične bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem 3,000.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 3,000.000,00 SIT.
Upnik je upravičen, da se mu v okviru stroškov plačane takse vrnejo in to v višini, kot so mu ti izdatki dejansko nastali. To pa velja le v primeru, kadar je upniku obračunana in odmerjena pravilna taksa. Glede na določilo 5. odst. 38. člena ZIZ sme sodišče dolžniku naložiti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo, v ta okvir pa spadajo le pravilno odmerjeni stroški taks.
Kadar ima pravdna stranka pripombo na podano pisno izdelano izvedeniško mnenje in terja pojasnilo o posamezni okoliščini, ki je pravno pomembna za rešitev spora,kar lahko povzroči dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, je dopolnitev mnenja ali pa dodatno zaslišanje izvedenca neizogibno potrebno. Zavrnitev takšnega dokaznega predloga pomeni kršitev določil o dokazovanju z izvedenci. Primarno je ustno zaslišanje izvedenca, saj je le tako moč udejaniti načelo kontradiktornosti, ko mora stranki biti zagotovljena pravica, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da postavlja vprašanja izvedencu in da se izjavi o rezultatih dokazovanja in da glede tega tudi poda svoja pravna naziranja.
Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Za račune dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bili pobotani z njegovimi terjatvami do upnika. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik tej svoji trditvi ni predložil adekvatnih dokazov za to, da bi bilo mogoče njegov ugovor v tem delu šteti za obrazloženega. Predložil je le listino z naslovom "Specifikacija poslovanja z družbo P. 2004 - 2005", v kateri so nasproti prej navedenim upnikovim računom navedeni dolžnikovi računi, vendar pa ni razvidno, na kaj se ti dolžnikovi računi nanašajo, kdaj so zapadli v plačilo in kdaj naj bi jih dolžnik uveljavljal upniku v pobot.
ZPP člen 151, 155, 151, 155. Odvetniška tarifa člen 5, 10, 5, 10.
upravičeni stroški odvetnika - uporaba tujega jezika in pravnega specialističnega znanja - povišanje odvetniške tarife
Utemeljene so pritožbene navedbe, da v obravnavanem primeru ni razloga za 100% povišanje odvetniške tarife pri odmeri sodnih stroškov zaradi uporabe tujega jezika in pravnega specialističnega znanja v skladu s 5. členom Odvetniške tarife. Po presoji pritožbenega sodišča uporaba tujega jezika zgolj zaradi sporazumevanja med stranko in njenim pooblaščencem takega povišanja ne utemeljuje. Odvetniška tarifa namreč izrecno izključuje pravico do povračila stroškov tuji fizični ali pravni osebi po tuji tarifi, če je med njo in odvetnikom dogovor o uporabi te tuje tarife (3. odstavek 10. člena Odvetniške tarife). Situacija je po prepričanju pritožbenega sodišča primerljiva zato, ker ne bi bilo prav, da je razlikovanje v obsegu dolgovanih stroškov odvisno od vprašanja, ali je v postopku udeležena kot stranka tujec. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da v obravnavanem primeru povišanje tarife ni utemeljeno niti iz razloga uporabe pravnega specialističnega znanja. Tožeča stranka namreč ne zatrjuje niti da bi jo zastopal odvetnik - specialist, niti da pogoje za priznanje tega statusa smiselno izpolnjuje pooblaščeni delavec njenega patentnega zastopnika (primerjaj 33. člen Zakona o odvetništvu).
ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 17, 40, 17, 40.
izvršilni naslov - zastaranje terjatve
Preživninska terjatev je občasna terjatev, ki v skladu z 2. odst. 379. člena ZOR zastara v treh letih od zapadlosti vsake posamezne terjatve, pa čeprav temelji na sodni odločbi. V predmetnem izvršilnem postopku namreč navedena kazenska sodba ni izvršilni naslov. Izvršbo pa sodišče prve stopnje dovoli na podlagi izvršilnega naslova, opredeljenega v predlogu za izvršbo.
ZZZDR člen 123, 129, 129a, 131, 123, 129, 129a, 131.
preživnina
Ob obširnih razlogih v sodbi sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče zaključilo, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in ocenilo vse pravno relevantne dokaze, nekoliko nepravilno pa uporabilo materialno pravo, določbo II. odst. 123. čl. ZZZDR in določilo nekoliko previsoko preživnino glede na toženčeve dohodke. Premalo je upoštevalo, da je tožnica polnoletna in da je dolžnost preživljanja polnoletnih otrok nekoliko drugačna kot pa mladoletnih. Starši so sicer dolžni preživljati tudi polnoletne otroke, če se redno šolajo, vendar samo v skladu s svojimi možnostmi. Ker toženčevi dohodki, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje niso tako zelo visoki, tudi njegov standard ni in ker zasluži še z dodatnim delom, je prav, da si tudi tožnica še dodatno pomaga z delom in nekaj tudi sama zasluži. Po presoji pritožbenega sodišča je primerna preživnina, ki jo toženec lahko plačuje, ob upoštevanju vseh ugotovljenih okoliščin 17.000,00 SIT in ne 25.000,00 SIT. Tožnica, ki je polnoletna bo morala tudi sama z delom nekaj prispevati, saj ne bi bilo prav, da bi bilo na tožencu vse breme preživljanja.