• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK sklep II Cpg 18/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02613
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/2, 53, 53/2, 61, 61/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
    Za račune dolžnik v ugovoru zatrjuje, da so bili pobotani z njegovimi terjatvami do upnika. Vendar po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik tej svoji trditvi ni predložil adekvatnih dokazov za to, da bi bilo mogoče njegov ugovor v tem delu šteti za obrazloženega. Predložil je le listino z naslovom "Specifikacija poslovanja z družbo P. 2004 - 2005", v kateri so nasproti prej navedenim upnikovim računom navedeni dolžnikovi računi, vendar pa ni razvidno, na kaj se ti dolžnikovi računi nanašajo, kdaj so zapadli v plačilo in kdaj naj bi jih dolžnik uveljavljal upniku v pobot.

     
  • 182.
    VDS sodba Pdp 1098/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03578
    ZDR člen 54, 54.
    novi ZDR - transformacija delovnega razmerja
    Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz

    določenega v nedoločen čas, zato ker je ostal na delu tudi po

    preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni bistveno, da ni hotel

    podpisati naknadno predložene nove PZ za določen čas, ki naj bi

    veljala za nazaj.

     
  • 183.
    VDS sodba Pdp 1187/2004
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03539
    ZDR člen 73, 73/1, 73/6, 73, 73/1, 73/6.
    novi ZDR - sprememba delodajalca
    Postopek spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ni enak postopku

    prevzema delavecv po določbah prejšnjih delovnopravnih predpisov.

    Tako kot evropska Direktiva št. 2001/23/EC za primer prenosa

    podjetja, dela podjetja, obrata ali dela obrata določa

    avtomatičen prenos vseh pravic in obveznosti iz PZ ali iz

    delovnega razmerja (torej podpis nove PZ ni potreben), tudi novi

    ZDR v primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR ne

    predvideva sklenitve nove PZ med delodajalcem prevzemnikom in

    delavcem. V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR

    delavec ohrani enake pravice, kot jih je imel pri delodajalcu

    prenosniku (PZ se v celoti ohrani). Delodajalcu prenosniku ni

    potrebno izdati sklepa o prehodu, če pa ga, ima ta lahko le

    naravo obvestila.

    Pravni prenos podjetja je lahko začasen. Ni utemeljen ugovor

    delavca, da je zato njegov položaj negotov, saj po

    prenehanju veljavnost pravnega posla, na podlagi katerega je

    prišlo do prevzema, preidejo pogodbene in druge pravice in

    obveznosti iz delovnega razmerja ponovno na delodajalca

    prenosnika ali na novega delodajalca prevzemnika.

     
  • 184.
    VSK sklep II Cpg 80/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02284
    ZIZ člen 38, 38/6, 38, 38/6.
    sprememba naziva dolžnika - neutemeljeno povzročeni stroški
    Glede na to, da je upnik s svojim predlogom, da se postopek nadaljuje zoper dolžnika, tej družbi neutemeljeno povzročil stroške, jih je dolžan povrniti.

     
  • 185.
    VDS sodba Pdp 285/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS0004148
    ZDR člen 52, 54, 52, 54. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti člen 15, 15.
    pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sprememba delodajalca
    Tožnica je bila pri delodajalcu prenosniku v delovnem razmerju za določen čas, zaradi česar je po prevzemu delavcev pri delodajalcu prevzemniku zakonito ostala v delovnem razmerju za določen čas do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi z delodajalcem prenosnikom.

    Zakonitost razloga za sklenitev delovnega razmerja za določen čas je potrebno presojati na podlagi razlogov, ki so navedeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Kljub temu, da med zakonsko določenimi razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni naveden razlog izrabe pripadajočega dopusta, ki je vsebovan v tožničini pogodbi o zaposlitvi, pogodbe o zaposlitvi samo na tej osnovi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta pogodba o zaposlitvi je bila sklenjena zato, ker tožnica v času veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni izrabila letnega dopusta, za čas izrabe letnega dopusta. Takšna pogodba o zaposlitvi za določen čas je zakonita.

     
  • 186.
    VSK sodba I Cpg 189/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02283
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 122, 122.
    spor majhne vrednosti - prevozna pogodba - prenos pogodbe
    Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da je bil prevoz prenesen od prvotnega prevoznika na tožečo stranko, tako da gre po pravni naravi za prenos pogodbe po 122. in sledečih členih OZ.

     
  • 187.
    VSM sklep I Kp 943/2004
    11.5.2006
    kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
    VSM20298
    KZ člen 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3, 244, 244/1, 254, 254/1, 254/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 372, 372-1, 372-4, 374.
    opis kaznivega dejanja - davčna zatajitev - zloraba položaja - poskus
    Skupni neposredni učinek izvšitvenih ravnanj pri kaznivem dejanju

    davčne zatajitve iz prvega odstavka 254. člena KZ RS je (bil) v

    lažno prikazanem dejanskem stanju, ki ima za posledico

    preslepitev davčnega organa, ki to stanje dojame kot resnično, ta

    pa ima za posledico storilčevo izognitev davčnim obveznostim. Če

    je storilec z izvršitvenimi ravnanji dejansko stanje lažno

    prikazal pa davčnega organa ni preslepil, je njegovo dejanje

    ostalo pri poskusu in enako je, ko se kljub preslepitvi davčnega

    organa davčni obveznosti ni izognil. V prvem primeru je poskus

    nedokončan, v drugem primeru pa je takšen poskus dokončan. To

    pomeni, da je obravnavano kaznivo dejanje lahko dokončano samo

    tedaj, ko je med storilčevimi izvršitvenimi ravnanji,

    preslepitvijo davčnega organa in storilčevo izognitvijo davčnim

    obveznostim podana vzročna zveza, medtem ko imamo v ostalih

    primerih opraviti s katero izmed navedenih oblik poskusa tega

    kaznivega dejanja.

     
  • 188.
    VSK sklep II Cpg 79/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02019
    ZIZ člen 53, 53/2, 58, 61, 61/2, 53, 53/2, 58, 61, 61/2.
    obrazložen ugovor - dokazno breme upnika
    Upnik mora dokazovati obstoj razmerja, iz katerega izvira izstavljeni račun, če dolžnik to ugovarja.

     
  • 189.
    VSK sklep I Cp 1181/2005
    11.5.2006
    denacionalizacija
    VSK01968
    ZDen člen 26, 26/3, 27, 60, 26, 26/3, 27, 60.
    denacionalizacijski postopek - plačilo odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjenih nepremičnin
    Odškodnina za zmanjšano vrednost nepremičnine je neposredno vezana na vrnitev nepremičnine v naravi. Če so izkazani pogoji za plačilo razlike iz 3. odst. 26. člena ZDen, mora upravičenec to odškodnino uveljavljati hkrati z zahtevkom za vrnitev v naravi.

     
  • 190.
    VSL sklep III Cp 646/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50102
    ZIZ člen 178, 178.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine - ponovna cenitev nepremičnine
    Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da

    mora dolžnik z izvedenskim mnenjem sodnega cenilca izkazati, da je

    prav v obdobju od prejšnje cenitve do dneva prodaje zaradi določenih

    okoliščin prišlo do bistvene spremembe v tržni vrednosti

    nepremičnine. Katere so okoliščine, ki so vplivale na spremembo tržne

    cene, je treba izkazati z obrazloženo primerjavo s prejšnjo cenitvijo

    sodnega cenilca. Zgolj dejstvo, da je nova cenitev višja od prejšnje,

    ne zadošča za ugotovitev, da je sprememba vrednosti verjetno

    izkazana. S takšno razlago določbe četrtega odstavka 187. člena ZIZ

    bi omogočili dolžniku, da lahko neomejeno izpodbija pravilnost prve

    cenitve in s tem zavlačuje izvršilni postopek. Zakonodajalec pa je

    prav z novelo četrtega odstavka 178. člena hotel takšno ravnanje

    preprečiti.

     
  • 191.
    VSL sodba II Cp 5306/2005
    11.5.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51612
    ZOR člen 200, 203, 206, 200, 203, 206. ZPP člen 14, 14.
    solidarna odgovornost - sostorilstvo - vezanost na kazensko sodbo
    Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz 14. člena ZPP, po

    katerem je tako glede obstoja kaznivega dejanja in kot glede kazenske

    odgovornosti vezano na obsodilno kazensko sodbo - torej tudi na

    ugotovitev, da je bilo kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu.

    Kadar je kaznivo dejanje povzročeno v sostorilstvu, gre za skupno

    delovanje več oseb pri povzročitvi škode. Podlaga za solidarno

    odgovornost sostorilcev je urejena v prvem odstavku 206. člena ZOR,

    ki določa, da za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj,

    odgovarjajo vsi udeleženci solidarno. Tretji odstavek 206. člena ZOR,

    na katerega se sklicuje drugi toženec, pa se uporabi v primeru, ko

    škodo povzroči več oseb, ki delujejo neodvisno druga od druge.

     
  • 192.
    VSK sklep II Cpg 74/2006
    11.5.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02285
    ZPP člen 208, 208/1, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27.
    nadaljevanje izvršilnega postopka - odgovornost družbenikov za dolgove družbe
    O tem, da se postopek, ki je bil prvotno voden zoper izbrisano družbo V. d.o.o., nadaljuje zoper dolžnico C.S., je bilo sicer že pravnomočno odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v P. z dne 09.08.2001. Zato sedaj ni mogoče upoštevati tistih navedb dolžnice, ki se nanašajo na to, da sama ni prevzela obveznosti izbrisane družbe.

     
  • 193.
    VSK sodba I Cpg 166/2005
    11.5.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02344
    ZJC člen 13, 13/1, 14, 14/1-39, 13, 13/1, 14, 14/1-39. ZVZP člen 25, 25/1, 25/2, 29, 25, 25/1, 25/2, 29.
    javna železniška infrastruktura - financiranje vzdrževanja
    Po 39. točki 1. odst. 14. člena ZJC pomenijo prometno opremo, sredstva in naprave za označevanje roba vozišča in za vodenje prometa smerniki, snežni koli, ogledala, zapornice, markerji, stožci, varovalne in varnostne ograje ipd., vendar pa omenjene zapornice niso tiste zapornice, ki bi označevale nivojsko križanje ceste z železniško progo, ampak zapornice, ki označujejo rob vozišča in ki se uporabljajo pri vodenju prometa. Zapornice in polzapornice so del železniške infrastrukture in gre pri njih za progovno signalizacijo in ne za cestnoprometno signalizacijo. To pomeni, da vzdrževanje takih zapornic in polzapornic, ki zavarujejo nivojski prehod ceste preko železnice, financira železniška organizacija, v konkretnem primeru tožnik sam, ne pa tožena strank kot upravljalec občinske ceste.

     
  • 194.
    VDS sodba Pdp 547/2006
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03558
    ZDR člen 182, 183, 184, 185, 182, 183, 184, 185.
    novi ZDR - odškodninska odgovornost - predpostavke
    Novi ZDR v členih od 182. do 185. odškodninsko odgovornost v

    okviru delovnega razmerja ureja na enak način kot jo je ZTPDR.

    Upoštevajoč splošno ureditev odškodninske odgovornosti po OZ ter

    posebnosti, ki veljajo po delovnopravni zakonodaji, morajo za

    odškodninsko odgovornost za škodo v okviru delovnega razmerja

    obstajati naslednje predpostavke:

    - da je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom, ki je

    predmet pogodbe o zaposlitvi,

    - da je škoda sploh nastala,

    - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim

    ravnanjem delavca,

    - da je škodo delavec povzročil namenoma ali iz hude

    malomarnosti.

     
  • 195.
    VSL sklep I Cpg 219/2006
    11.5.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL05701
    ZIZ člen 62, 62. ZPP člen 189, 189/2, 313, 313/3, 189, 189/2, 313, 313/3.
    pravnomočnost - ugovor o višini pobotane terjatve - nasprotna tožba
    Iz podatkov priloženega spisa Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. I

    Pg 170/2003 izhaja, da je tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v

    Kranju Ig 01/01379 vložila proti sklepu o izvršbi na podlagi

    verodostojne listine ugovor, v katerem je med drugim navedla, da

    vlaga tudi procesni ugovor zaradi pobota za znesek 33.675.000,00 SIT

    z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2001. Vendar, tožeča stranka

    - v omenjeni izvršilni zadevi dolžnik je z ugovorom v tem obsegu

    pravonomočno propadla, kot je to razvidno iz sklepa Višjega sodišča v

    Ljubljani z dne 17.4.2003 z opr. št. II Cpg 190/2003.

    Odločba o obstoju ali neobstoju terjatve, ki jo je tožena stranka

    uveljavljala z ugovorom zaradi pobota, postane pravnomočna, če je o

    njej odločeno v sodbi (3. odstavek 319. člena ZPP). Iz sklepa Višjega

    sodišča v Ljubljani z dne 17.4.2003, opr. št. II Cpg 190/2003 pa je

    razvidno, da pritožbeno sodišče ni odločilo o ugovoru zaradi pobota

    na način, ki je opredeljen v 3. odstavku 319. člena ZPP.

    Procesna ovira pravnomočno razsojene stvari zato po prepričanju

    pritožbenega sodišča ni podana.

     
  • 196.
    VSK sodba I Cp 585/2006
    11.5.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK1687
    ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5.
    zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
    Ko sodišče določa preživnino, ki jo je dolžan plačevati tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, za pokritje otrokovih potreb ne morejo biti pomembni stroški, ki jih ima drugi od staršev zaradi vzdrževanja stikov z otrokom. Ti stroški, ki mu nastajajo, da vzdržuje stike z otrokom, se ne morejo kompenzirati s preživninsko obveznostjo do otroka.

     
  • 197.
    VSK sodba I Cpg 153/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02337
    ZPP člen 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496, 41, 41/2, 70, 70/1, 339, 339/1-2, 495, 496.
    spor majhne vrednosti - gospodarski spor - določitev vrednosti spornega predmeta - različna podlaga tožbenih zahtevkov - pravni pouk - izločitev strokovnega sodelavca
    Ker imajo v obravnavanem primeru zahtevki tožeče stranke, kot so opredeljeni v tožbi, različno podlago, se ugotavlja vednost spornega predmeta po vrednosti vsakega posameznega zahtevka.

     
  • 198.
    VSL sklep I Cp 4668/2005
    11.5.2006
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51616
    ZNP člen 131, 131. SPZ člen 77, 77.
    postopek za ureditev meje - zavrženje predloga - spornost meje
    Določilo 131. člena ZNP, ki sodni postopek za ureditev meje

    predvideva za primere, če je meja med zemljišči sporna, s tem ne

    opredeljuje procesnih predpostavk, kot je zmotno štelo sodišče prve

    stopnje. Odgovor na vprašanje, ali predlagatelj upravičeno zahteva

    ureditev meje v nepravdnem postopku, je namreč odvisen od vsebinske

    presoje njegovih navedb. Res je, da je nesmiselno voditi sodni

    postopek v primeru, če je bila meja vsaj v upravnem postopku določena

    kot dokončna in ni spora o njenem poteku, postala pa je nespoznavna v

    naravi. V tem primeru je mogoče zahtevati enostaven katastrski

    postopek za obnovo na podlagi fiksiranih podatkov zemljiškega

    katastra, po katerih se mora označiti nespoznavna meja. Vendar iz

    ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da bi bila meja v

    katastrskem potopku določena kot dokončna. Procesna ovira za vodenje

    postopka bi bila tudi pravnomočna sodna odločba, s katero bi bila

    meja že urejena na podlagi identičnega predloga. V obravnavanem

    primeru te ovire ni. Sodišče prve stopnje je tako določbo 131. člena

    ZNP zmotno uporabilo, ko je predlog za ureditev meje zavrglo, zaradi

    tega pa je ostalo dejansko stanje neraziskano.

     
  • 199.
    VSK sodba in sklep I Cpg 170/2005
    11.5.2006
    STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK03005
    OZ člen 346, 346. SPZ člen 141, 141.
    vknjižba zastavne pravice - zastavna pogodba - zemljiškoknjižno stanje - zastaranje - splošni zastaralni rok
    Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, tega pa tožeča stranka niti v pritožbi ne prereka, da je pri nepremičnini vl.št. 1895/k.o. V. vknjižena zastavna pravica po zastavni pogodbi z dne 23.3.1993 za znesek 6.500.000,00 SIT v korist tožeče stranke. To pa res pomeni, da tožeča stranka po sedanjem stanju nima pravnega interesa za vložitev take tožbe. Do drugačnega zaključka tudi ne more pripeljati navedba tožeče stranke, češ da je bila na pobudo tožencev zoper sklep o vknjižbi te zastavne pravice za ta znesek vložena zahteva za varstvo zakonitosti in da bo ostala tožeča stranka v primeru, če zahteva za varstvo zakonitosti uspe, brez pravnega varstva. Če bi se to res zgodilo, bi lahko tožeča stranka na podlagi tako spremenjenega, torej drugega dejanskega stanja vložila novo tožbo s takim zahtevkom in tedaj bi imela pravni interes za tako tožbo. Dokler pa je stanje v zemljiški knjigi tako, kakršno je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa pravnega interesa za tako tožbo tožeča stranka res nima. Brezpredmeten je tudi ugovor tožeče stranke.

     
  • 200.
    VDS sodba Pdp 493/2005
    11.5.2006
    delovno pravo
    VDS03758
    ZDR člen 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1, 29, 29/1, 29/1-4, 31, 31/1.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
    Če delavec v odpovedani pogodbi o zaposlitvi nima natančno določenega kraja opravljanja dela ampak je določeno, da se delo opravlja v poslovnih enotah delodajalca (prodajalnah), ugoditev reintegracijskemu zahtevku ne pomeni, da je ustrezen zgolj tisti poziv na delo, ki delavcu omogoči nadaljevanje dela na tisti lokaciji, na kateri je delo opravljal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Zato je ustrezen poziv , da tožnica nastopi delo v drugi prodajalni kot pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je tak poziv skladen z krajem opravljanja dela, kot je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 14
  • >
  • >>