Povečano škodno nevarnost predstavlja spust vojakov po strmem pobočju, v hitrem tempu, s polno vojaško opremo po spolzkem terenu z obrabljenimi podplati na čevljih.
Ker mora po določbi 168. čl. ZIZ upnik izkazati, da je dolžnik lastnik nepremičnin, predstavlja presoja o tem, ali je upnik izkazal lastništvo dolžnika na nepremičninah, odločitev o utemeljenosti ali neutemeljenosti izvršilnega predloga. To pa ni več predhoden preizkus predloga za izvršbo.
V zvezi z utemeljenim sumom pritožnik povsem utemeljeno opozarja, da preiskovalna sodnica ni mogla preveriti zatrjevanega utemeljenega suma, saj je policija v predlogu za izdajo odredbe sum utemeljevala zgolj z navedbo zanesljivih podatkov oz. da utemeljen sum izvira iz zanesljivih podatkov, ki jih je pridobila policija. Nobenega dvoma ni, da tako posplošena navedba, ne da bi bila podrobneje konkretizirana, ne omogoča njenega preizkusa, saj ni jasno, kje, kdaj in od koga je policija prišla do teh, tako imenovanih zanesljivih podatkov.
Tožnica je zahtevala varstvo lastninske pravice z negatorno tožbo po 42. členu ZTLR. Pasivno legitimirana je lahko vsaka oseba, ki vznemirja lastnika (ali domnevnega lastnika), poleg neposrednega motilca lahko tudi tisti, ki je nekomu drugemu naročil, naj vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika v njegovi pravici, ali pa tisti, ki ima od takšnega vznemirjanja korist in je podana njegova odobritev oz. soglasje.
V tem postopku ni mogoče priznati strošek za plačilo sodne takse za opravljeno zaznambo sklepa o izvršbi. Gre za strošek, vezan na usodo izvršilnega postopka. Kdo bo v končni fazi trpel ta strošek, je namreč odvisno od utemeljenosti izvršilnega postopka.
Tožnik, kot solastnik vinograda, ki ga je sam obdeloval, ima pravico zahtevati povrnitev škode, ki so mu jo povzročile toženčeve koze s tem, ko so obžrle trte.
Kupoprodajna pogodba za kmetijsko zemljišče je glede na določbe ZKZ sklenjena veljavno šele po opravljenem postopku, določenem v navedenem zakonu (sklenitev kupoprodajne pogodbe, ki jo mora odobriti upravna enota), in ne že s trenutkom, ko prejme ponudnik upravičenčevo izjavo o sprejemu ponudbe. ZKZ ne predvideva obveznosti plačila oz. položitve kupnine ob sprejemu ponudbe, zaradi posebne zakonske ureditve pri prodaji kmetijskih zemljišč pa je izključena tudi smiselna uporaba določbe 2. odstavka 508. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki ob uveljavljanju pogodbene predkupne pravice nalaga predkupnemu upravičencu, da hkrati z izjavo, da kupuje stvar, plača kupnino, določeno v lastnikovem obvestilu o nameravani prodaji, ali jo položi pri sodišču.
Tožba je postala nepotrebna, ker je po pravnomočnosti sklepa o dedovanju tožnik nepremičnino prevzel v posest, ter je zaradi tega tožbeni zahtevek izgubil svoj smisel.
darilna pogodba za primer smrti - veljavnost pogodbe - prikrajšanje nujnega deleža - vračunavanje daril
Ker je po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava darilna pogodba sklenjena tedaj, ko je stvar izročena, je poleg veljavnosti navedene darilne pogodbe bistvena ugotovitev, da darovalka po sklenitvi pogodbe nepremičnin ni izročila, temveč jih je imela v posesti do smrti, zato je vrednost takega darila treba prišteti vrednosti čiste zapuščine.
ZOR člen 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2, 380, 380/1, 388, 919, 919/1, 919/2. ZPP člen 254, 254.
roki za izplačilo zavarovalnine - ugovor zastaranja - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - postavitev drugega izvedenca
Ker je za oceno stopnje invalidnosti potrebno izvedenčevo sodelovanje, ima stranka pravico prilagoditi (skrčiti ali zvišati) svoj zahtevek po danemu izvedenskemu mnenju. Če gre za zvišanje tožbenega zahtevka, do tega pa je prišlo že po izteku relativnega zastaralnega roka, zvišana zavarovančeva terjatev ni zastarala.
Smisel zakonskih določb o kratkih rokih za izplačilo zavarovalnine je v tem, da začne teči 14-dnevni rok takoj, ko pridobi zavarovalnica na voljo potrebne podatke in dokazila, na podlagi katerih lahko kot skrben strokovnjak sama presodi obstoj svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe.
ZOR člen 18, 200, 376, 376/1, 18, 200, 376, 376/1.
zastaranje - začetek teka zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo - končano zdravljenje
Začetek zastaralnega roka v zvezi z nepremoženjsko škodo praviloma sovpada s trenutkom, ko se oškodovančevo zdravstveno stanje objektivno gledano tako ustali, da je mogoče opredeliti višino tožbenega zahtevka. Zadošča že, da je oškodovančevo zdravstveno stanje stabilizirano do mere, ki dopušča opredelitev škode. Za začetek teka zastaralnega roka je odločilen trenutek, ko je oškodovanec lahko zvedel za škodo in njenega povzročitelja, kar pomeni, ko ni bilo nobene ovire, da bi prišel do teh podatkov. Namreč tudi oškodovanec mora pri uveljavljanju svojih pravic ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva (18.čl. ZOR) in trenutka o tem, kdaj je za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz razlogov, ki niso utemeljeni.
izvedensko mnenje kot dokaz - ponovitev dokazovanja z izvedenci - splošni pogoji za nezgodno zavarovanje
Tudi izvedeniško mnenje je zgolj dokaz, podvržen dokazni presoji sodišča, zato ga sodišče ni dolžno sprejeti, temveč mora ugotovitve izvedenca oceniti; v 254. členu ZPP je določeno, kdaj sodišče lahko dokazovanje ponovi z istim ali z drugimi izvedenci.
ZOR člen 200, 203, 200, 203. OZ člen 179, 182, 179, 182.
nevarna dejavnost - nepremoženjska škoda
Azbestno-cementna proizvodnja je nevarna dejavnost v smislu določbe 173. člena ZOR, enako določbo pa ima tudi sedaj veljavni 149. člen OZ. Višina odškodnine za negmotno škodo.
denacionalizacijski postopek - arondacija - izključitev svobodne volje
Arondacija je vsekakor pomenila državni ukrep, ki je lastnikom razlaščenih kmetijskih zemljišč zaradi utemeljenega strahu povzročil izključitev njihove svobodne poslovne volje. Sklenitev poslov, ki so v vzročni zvezi z arondacijskim postopkom je zato mogoče v smislu pogodbenega prava šteti za pomanjkljive, saj je do njih prišlo zaradi očitne napake volje.
Sodišče prve stopnje je vloženo revizijo zavrglo in odločitev oprlo na 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99, pri tem pa je spregledalo določbo 1. odst. 499. člena ZPP/99, ki določa, da če je bila tožba vložena pred uveljavitvijo tega zakona, se v postopku (med drugimi) ne uporabljata določbi 3. in 4. odst. 86. člena ZPP. ZPP/99 je pričel veljati 14.7.1999, tožba v tej zadevi pa je bila vložena 29.4.1998, torej pred uveljavitvijo ZPP/99, zato sodišče prve stopnje ne bi smelo uporabiti določb 3. in 4. odst. 86. člena ZPP/99.