• Najdi
  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>
  • 881.
    VSLJ Sklep I Cpg 106/2026
    9.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093697
    ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 319, 319/2.
    ugovor pravnomočno razsojene stvari - res iudicata - identiteta zahtevkov - predhodno vprašanje

    Gre torej za nov tožbeni predlog in tudi historični dogodek, zato je ta tožba dopustna. Pritožnica ima zato prav, da to, da oba spora delno temeljita na istem dejanskem, pa tudi pravnem stanju, ne tvori istovetnosti zahtevkov.

    Za nek pravdni postopek relevantno predhodno vprašanje je lahko predmet samostojnega obravnavanja v nekem drugem postopku.

  • 882.
    VSMB Sodba I Cp 416/2026
    9.6.2026
    POGODBENO PRAVO
    VSMB00095506
    OZ člen 40, 40/2, 40/3.
    darilna pogodba - ničnost darilne pogodbe - nagib za darilno pogodbo - nedopusten nagib - neodplačen pravni posel

    Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita napačne materialnopravne zaključke glede obstoja nedopustnega nagiba in posledične ničnosti darilne pogodbe med tožencem in toženko z dne 9. 3. 2022. Iz dokaznega postopka izhaja, da je bil nagib toženca ob sklenitvi te darilne pogodbe nedopusten v smislu drugega in tretjega odstavka 40. člena OZ, saj jo je s toženko sklenil po dejanskem razpadu zakonske zveze z namenom, da škoduje tožnici, jo premoženjsko prikrajša in ji onemogoči uveljavitev njenih pravic na nepremičnini, ki predstavlja njeno posebno premoženje.

  • 883.
    VSMB Sklep II Cp 419/2026
    9.6.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSMB00094524
    ZPP člen 274, 274/1, 308. OZ člen 82, 82/2.
    pravnomočno razsojena stvar/res transacta - učinek pravnomočnosti - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uporaba tujega materialnega prava - izvršitelj oporoke - nagrada - zamuda s plačilom - negativna procesna predpostavka - dopustnost tožbe - sodna poravnava - razlaga sodne poravnave - jezikovna razlaga - spor z mednarodnim elementom

    Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da četudi gre v obravnavani zadevi za spor z mednarodnim elementom in se upravičenost do nagrade izvršitelja oporoke presoja po kanadskem pravu, to velja zgolj za materialnopravna vprašanja, ne pa za procesna vprašanja. Slednja se zmeraj presoja po procesnih pravilih sodišča, pred katerim teče postopek (lex fori). To pomeni, da se po pravilih procesnega prava sodišča, pred katerim teče postopek, presoja tudi obstoj procesnih predpostavk, ki morajo oziroma ne smejo biti podane za vsebinsko obravnavo tožbe.

    Takšno pravno naziranje sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Sodišče druge stopnje v tej zvezi pojasnjuje, da je Vrhovno sodišče RS v sklepu II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022 zavzelo stališče, da je izvršilno sodišče vezano (zgolj) na jezikovno razlago sodne poravnave iz prvega odstavka 82. člena OZ in besedila sodne poravnave ne more razlagati še z drugimi razlagalnimi metodami, tudi ne z namenom sklenitve sodne poravnave iz drugega odstavka 82. člena OZ. Poudarilo je, da v fazi dovolitve izvršbe velja načelo stroge formalne legalitete, to načelo pa zapoveduje vezanost izvršilnega sodišča na izvršilni naslov in ne dopušča dopolnjevanje dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov (kar bi lahko vodilo k drugačnim ugotovitvam dejanskega stanja). Pri iskanju skupnega namena pogodbenikov po drugem odstavku 82. člena OZ pa gre za dopolnjevanje dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Če bi dejstva, pomembna za namensko razlago sodne poravnave po 82. členu OZ (ugotavljanje skupnega namena pogodbenikov) ugotavljali v izvršilnem postopku z dodatnimi dokazi (npr. z zaslišanjem strank in prič), bi lahko posegli v vsebino same terjatve, ugotovljene z izvršilnim naslovom. Takšno postopanje pa je v nasprotju z načelom formalne legalitete in v izvršbi ni dopustno.

    Res je, da se citirani sklep Vrhovnega sodišča nanaša na izvršilno zadevo, v obravnavanem primeru pa gre za pravdno zadevo. Vendar sta položaja v bistvenem primerljiva, in sicer ne le zaradi tega, ker se oba nanašata na vprašanje, kako sodno poravnavo, ki je bila sklenjena v enem sodnem postopku, razlagati v drugem sodnem postopku, temveč ker imata tudi skupni vrednotni temelj (tertium comparationis). V takih primerih iz načela enakosti izhaja zahteva, da v bistvenem enake zadeve enako obravnavamo, kar v predmetni zadevi pomeni, da je treba po analogiji uporabiti stališča, sprejeta v sklepu VSRS II Ips 105/2021 z dne 5. 10. 2022.

    Ta skupni vrednotni temelj je vezanost sodišča in strank na pravnomočno sodno poravnavo in prepoved ponovnega odločanja o isti stvari, kar zagotavlja pravno varnost, stabilnost pravnih razmerij in prinaša pravni mir.1 Vezanost na pravnomočno sodno odločbo ali sodno poravnavo in prepoved ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem) je namreč skupna značilnost tako načela formalne legalitete, na katero se je oprlo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 105/2021, kakor tudi načela pravnomočnosti, ki pride v poštev v obravnavani zadevi. Kajti po ustaljenem stališču v slovenski pravni teoriji in sodni praksi ne le sodna odločba, temveč tudi sodna poravnava postane pravnomočna, ker je učinek sodne poravnave (res transacta) izenačen z učinkom pravnomočne sodbe (res iudicata).

    Zato niti v izvršilnem postopku niti v novi pravdi ni dopustno ponovno presojati, ali je bilo v pravnomočno razsojeni zadevi pravilno razsojeno, t.j. ali je sodišče pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo (ne bis in idem), sodišče (tako izvršilno kakor tudi pravdno) pa je na vsebino pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave vezano. Načelo stroge formalne legalitete, na katerega se je oprlo Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 105/2021 in načelo pravnomočnosti (res iudicata), ki pride v poštev v obravnavani zadevi, sta torej dve plati iste medalje in sta neločljivo povezani, saj je načelo stroge formalne legalitete v izvršbi zgolj neposredna posledica upoštevanja načela pravnomočnosti.

  • 884.
    VSLJ Sklep VI Cpg 216/2026
    9.6.2026
    SODNE TAKSE
    VSLJ00094042
    ZST-1 člen 11. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-14.
    oprostitev, odlog in obročno plačilo sodnih taks - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - trditveno in dokazno breme - obrazloženost sodne odločbe - nedovoljene pritožbene novote

    Pri odločitvi mora sodišče upoštevati finančno, premoženjsko in likvidnostno stanje stranke. Oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse je izjema od splošne obveznosti, zato je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev zanjo na stranki, ki jo uveljavlja. Ta mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

  • 885.
    VSLJ Sklep II Cp 774/2026
    9.6.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093880
    ZNP-1 člen 57, 62.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - obrazloženost sodne odločbe - celovita dokazna ocena - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izvedensko mnenje - izvedenec psihiater - izvedenec klinične psihologije - duševna motnja

    Sodišče je odločitev o postavitvi nasprotnega udeleženca pod delno skrbništvo sprejelo na podlagi konsistentne, jasne in razumsko utemeljene dokazne ocene ter skladnih ugotovitev izvedenca psihiatra in kliničnega psihologa, ki sta z uporabo različnih strokovnih metod ugotovila, da nasprotni udeleženec zaradi paranoidne osebnostne motnje ni sposoben razsojanja in samostojnega varovanja svojih pravic in koristi v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih. Ker so njegove pravice in koristi v teh postopkih zaradi navedene nezmožnosti resno ogrožene, njegova nezmožnost pa je trajna, popolna in vseobsegajoča ter drugi milejši ukrepi ne zadoščajo, je utemeljena odločitev sodišča prve stopnje o postavitvi pod delno skrbništvo za zastopanje v teh postopkih.

  • 886.
    VSMB Sklep I Cp 1051/2025
    9.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094653
    SPZ člen 70, 70/6. ZNP-1 člen 42, 162. ZPP člen 212, 340, 360, 360/1.
    zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico - nesubstancirane navedbe - zakonita zastavna pravica - pravilna ugotovitev dejanskega stanja - pravnomočna odločitev - za odločanje relevantne okoliščine - upravičen interes - dokazna ocena sodišča prve stopnje - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja

    Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je ugovor predlagatelja, da mu nasprotna udeleženka ne bo sposobna izplačati vrednosti njegovega večjega deleža, neutemeljen. Pri tem se je pravilno sklicevalo na sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, II Ips 47/2023, iz katerega jasno izhaja, da pri odločanju o dodelitvi stvari, v obravnavanem primeru osebnega avtomobila, ni mogoče od nasprotne udeleženke, ki je predlagala, da osebni avtomobil pripade njej, zahtevati, da že ob predlogu izkaže, da razpolaga s sredstvi za poplačilo.

  • 887.
    VSMB Sodba II Cp 232/2026
    9.6.2026
    LOKALNA SAMOUPRAVA
    VSMB00095488
    Pravilnik o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (2009) člen 2, 11, 13.
    dokončnost akta - nadzorni odbor občine - poročilo odbora

    Za presojo pravne narave dokumenta so tako pravno relevantne izključno in samo okoliščine, ali je postopek nadzora končan ali ne ter v kateri fazi postopanja in odločanja se dokument nahaja; če je postopek nadzora zaključen in opravljena vsa procesna dejanja, sprejet končen zaključek in priporočila nadzornega odbora, gre po naravi za končen dokument, četudi bi ta imel kakršnekoli (vsebinske ali formalne) pomanjkljivosti. V posledici obrazloženega so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

  • 888.
    VSLJ Sklep Cst 148/2026
    9.6.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - INSOLVENČNO PRAVO
    VSLJ00093642
    ZPP člen 286, 335, 335-1, 335-4, 337, 337/1, 343, 343/3, 362, 362/2. ZFPPIPP člen 44b, 44b/2, 44b/2-5, 44d, 44d/2, 44g, 44h, 44h/2, 44h/2-1, 44h/3, 44h/4, 44j, 44j/1.
    predlog za začetek postopka insolventnosti - postopek preventivnega prestrukturiranja - predhodni postopek preventivnega prestrukturiranja - pritožba zoper sklep o začetku postopka - izpolnitev pogoja - osnovni seznam finančnih terjatev - finančne terjatve - nova dejstva in dokazi - vsebina pritožbe - pritožbene novote - poslovne terjatve - smiselna uporaba določb zakona

    Če bi lahko posamezni upnik finančne terjatve iz osnovnega seznama zatrjevane pomanjkljivosti v zvezi s svojo terjatvijo uveljavljal že s pritožbo zoper prvotni sklep o začetku postopka preventivnega prestrukturiranja, tega brez opravičljivih razlogov ne more prvič storiti šele v pritožbi zoper sklep, izdan v ponovljenem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa o začetku postopka, ki je bil razveljavljen izključno zaradi okoliščin v zvezi s terjatvijo drugega upnika).

  • 889.
    VSLJ Sodba VII Kp 10930/2019
    9.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094179
    KZ-1 člen 208, 208/1. ZKP člen 358, 358-3.
    kaznivo dejanje zatajitve - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - izvršitvena ravnanja - prilastitev - subjektivni element - prilastitveni namen - namen protipravne prilastitve - oprostilna sodba - razlogi za oprostilno sodbo - dejanje ni dokazano

    Sodišče prve stopnje je, ko je analiziralo določbo prvega odstavka člena 208 KZ-1, utemeljeno poudarilo, da je v zvezi s tem kaznivim dejanjem potrebno z gotovostjo ugotoviti t. i. prilastitveno ravnanje kot tisto, ki je vidno navzven, in je v primeru, ko iz samega prilastitvenega ravnanja ne izhaja tudi storilčev namen protipravne prilastitve v smislu namena trajne odtegnitve določenih premičnih stvari njegovemu lastniku, potrebno, da je izkazanih še več dodatnih okoliščin, ki tak namen dokazujejo. Pritožbeno sodišče, za razliko od pritožnikov, taka izvajanja sodišča prve stopnje razume kot ugotovitev, da je za dokazanost očitanega kaznivega dejanja potrebno izkazati ne le ravnanje, ki je navzven percipirano kot prilastitveno, ampak je tedaj, ko obstaja dvom v zaključek, da takšno ravnanje po svoji naravi absolutno izkazuje tudi namen protipravne prilastitve, dokazati še dodatne okoliščine, ki na stopnji prepričanja utemeljujejo subjektivni element predmetnega kaznivega dejanja.

  • 890.
    VSMB Sodba VII Kp 90443/2024
    9.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00095102
    KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 391.
    kaznivo dejanje goljufije - oprostilna sodba - stopnja gotovosti - goljufiv namen - kredit - prezadolženost - zavrnitev pritožbe

    Ne gre pritrditi pritožbeni tezi, da je sodišče prve stopnje iz presoje neutemeljeno izključilo okoliščine, povezane z obdolženkinim premoženjskim stanjem. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja ravno nasprotno, in sicer da je bila oškodovanka z bistvenimi elementi tega stanja seznanjena že v času sklepanja posameznih posojilnih dogovorov. Ob takšnih ugotovitvah pa ni mogoče z gotovostjo sklepati, da je bila prav zaradi zamolčanja določenih okoliščin spravljena v zmoto glede obdolženkine sposobnosti vračila denarja, kot to zatrjuje pritožba.

  • 891.
    VDSS Sklep Pdp 286/2026
    8.6.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00095264
    ZDSS-1 člen 43, 43/4. ZPP člen 360, 360/1. ZDR-1 člen 86, 112, 113, 113/1.
    varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - predstavnik delavcev - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi

    Odločilno je, ali je Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju veljal v času odpovedi tožniku. Ker tedaj dogovor ni več veljal, tožnik ne more uživati podaljšanega varstva pred odpovedjo na njegovi podlagi. Tako varstvo je bilo med toženko in svetom delavcev, organiziranem pri njej, dogovorjeno le do 7. 6. 2024; ni pogojev, da bi se tako varstvo kljub prenehanju veljavnosti dogovora zagotavljalo še dve leti po tem.

  • 892.
    VSLJ Sklep III Cp 1028/2026
    5.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00094045
    ZPND člen 3, 5, 19, 22a, 22a/8, 22d. ZPP člen 8.
    dokazni standard v postopku izdaje začasne odredbe - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja določeni osebi - zaščita žrtve - metodološki napotek

    V primeru izreka ukrepov za preprečevanje nasilja v družini brez polne uresničitve načela kontradiktornosti je nasprotnemu udeležencu pravica do izjave zagotovljena v ugovornem postopku. V njem sodišče ne presoja več, ali je bila podana nujnost izreka ukrepov brez izjave povzročitelja nasilja, temveč - ob upoštevanju vseh procesnih zagotovil - odloča, ali je izrek ukrepov utemeljen.

  • 893.
    VSLJ Sklep II Cp 839/2025
    5.6.2026
    DEDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSLJ00093568
    URS člen 2. ZD člen 128. ZSVarPre-E člen 9.
    zapuščinski postopek - višina vračila - vrednost prejete pomoči - valorizacija - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - socialnovarstveni prejemki - denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - uporaba posebnih predpisov - vračilo denarne pomoči

    Ureditev po 9. členu ZSVarPre-E ne uporablja več izraza "vrednost", pač pa "višina", načelo socialne države (2. člen Ustave RS) in niti besedilo ZD ne narekuje valorizacije dane pomoči pri omejitvi dedovanja.

  • 894.
    VSLJ Sklep II Cp 528/2026
    5.6.2026
    STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00094070
    SPZ člen 24, 32, 33, 33/1, 34, 36. ZPP člen 189, 360, 360/1, 424, 426, 430.
    zavrženje tožbe - ugovor litispendence - istovetnost pravdnih strank - istovetnost tožbenega zahtevka

    Zaradi subjektivne in objektivne identitete obeh sporov je torej podana visečnost pravde, ki je kot negativna procesna predpostavka za dopustnost tožbe terjala zavrženje tožbe.

  • 895.
    VSLJ Sklep IV Cp 961/2026
    5.6.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSLJ00093614
    DZ člen 156, 157, 171, 171/3, 171/5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - omejitev starševske skrbi - izvajanje starševske skrbi - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ocena ogroženosti - konfliktnost med starši - uživanje alkohola - načelo najmilejšega ukrepa - največja korist otroka - zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena

    Z izpodbijanim sklepom izbran ukrep omejitve starševske skrbi obema staršema z uvedbo nadzora CSD je za varstvo koristi otrok najmanj invaziven ukrep za starše, a hkrati še vedno zadostuje za odpravo ogroženosti otrok. Sodišče je kot ključni razlog za izrek tega ukrepa izpostavilo okoliščino, da starša kljub razvezi aktivno gojita konflikten, sovražen in za otroke povsem nekonstruktiven ter škodljiv medsebojni odnos.

  • 896.
    VDSS Sodba Pdp 97/2026
    4.6.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00095252
    ZDR-1 člen 32, 130. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 3, 5, 5/2.
    povračilo stroškov prevoza na delo in z dela - aneks h kolektivni pogodbi - pogodbena avtonomija - spremembe kolektivne pogodbe - uporaba kolektivne pogodbe

    Kolektivna pogodba ni le akt, ki je bil sprejet v prvotnem besedilu, temveč zajema tudi vse spremembe in dopolnitve. Stranki sta pogodbo o zaposlitvi sklenili dne 27. 10. 2023, kar pomeni, da sta vanjo s sklicevanjem na KPND zaobjeli tudi vse tedaj veljavne spremembe tega akta, med drugim torej tudi Aneks h KPND (Ur. l. RS, št. 88/2021), ki se uporablja od 4. 6. 2021 dalje.

  • 897.
    VDSS Sodba Pdp 192/2026
    4.6.2026
    DELOVNO PRAVO
    VDSS00095260
    ZPP člen 353.
    plačilo razlike v plači - plačilo za delo - stimulativni del plače - realizacija

    Plačana realizacija za stroškovno mesto 71 ne predstavlja prometa, ki bi ga ustvaril tožnik in s tem utemeljeval zahtevano višjo plačo oziroma stimulacijo v skladu z določbami tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

  • 898.
    VDSS Sodba Pdp 159/2026
    4.6.2026
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VDSS00095258
    OZ člen 190, 190/1, 191, 193, 314. ZDR-1 člen 13, 13/2, 18, 202. ZPP člen 337, 337/1, 358, 358/1, 358/1-5, 360, 360/1. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3. Odvetniška tarifa člen 10.
    vračilo preveč izplačane plače - ugovor že razsojene stvari - pobotni ugovor - povračilo stroškov postopka - neupravičena obogatitev - obstoj delovnega razmerja - ugotovitev obstoja delovnega razmerja - odpadla pravna podlaga - tek zamudnih obresti - potrebni stroški postopka - stroški prevoza odvetnika

    Kadar sodišče za nazaj v skladu z 18. členom v povezavi z drugim odstavkom 13. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ugotovi obstoj delovnega razmerja, s tem zaradi kršitve prepovedi iz drugega odstavka 13. člena ZDR-1 odpade pravna podlaga za izplačila po pogodbah civilnega prava. Obstoj delovnega razmerja se ugotovi za nazaj, za ves čas trajanja (nedovoljenih) pogodb civilnega prava. Podlago za novo določitev pravic predstavlja delovno razmerje, v katerem delavcu pripadajo druge in drugačne pravice, vključno s plačo in drugimi prejemki.

  • 899.
    VSMB Sklep VII Kp 31863/2024
    4.6.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00094988
    ZNUZJV člen 12. KZ-1 člen 7, 7/1, 204, 204/2.
    mala tatvina - dekriminacija dejanja - prekršek - obstoj kaznivega dejanja - časovna veljava kazenskega zakona - milejši zakon - preklic pogojne obsodbe

    Ker tatvina stvari v vrednosti do 500,00 EUR, storjena z namenom storilca, da si prilasti tujo premično stvar take vrednosti, v času odločanja o preklicu pogojne obsodbe ni več kaznivo dejanje, storilcu ni mogoče preklicati pogojne obsodbe, ki mu je bila zanj izrečena in mu izreči zaporno kazen.

  • 900.
    VSLJ Sklep I Cp 855/2026
    4.6.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSLJ00093844
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 273, 273/1.
    začasna odredba - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali znatno otežena - konkretizirana nevarnost - verjetnost obstoja terjatve - standard verjetnosti - neznatna škoda za dolžnika - pogodba o dosmrtnem preživljanju

    Za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve ne zadostuje zgolj abstraktna možnost, da bo uveljavitev pravice otežena, temveč mora upnik zatrjevati in verjetno izkazati konkretne okoliščine, iz katerih izhaja nevarnost, da terjatev ne bo izpolnjena oziroma bo njena uveljavitev precej otežena. Samo dejstvo, da ima lastnik pravico razpolagati s svojimi nepremičninami, in zgolj teoretična možnost, da bo to pravico uresničil, za verjeten izkaz ogroženosti uveljavitve terjatve ne zadoščata.

  • <<
  • <
  • 45
  • od 50
  • >
  • >>