ZPP člen 18, 18/2, 125a, 125a/4, 286a. ZDR-1 člen 137, 137/1, 137/3, 137/7, 137/8. ZZVZZ člen 13, 13/2, 29, 31, 31/1, 31/3, 31/4, 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 84,. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 139, 229, 229/2, 229/5, 229/5-3, 232, 232/1, 234, 234/1, 236, 239. URS člen 2.
nadomestilo plače zaradi bolniške odsotnosti - Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) - predhodni postopek - nadomestilo za neizkoriščen letni dopust - plačilo razlike v odpravnini - dodatek za delovno uspešnost - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - osebni zdravnik - upravni postopek - vzrok začasne nezmožnosti za delo
Tožena stranka je imela ne glede na datum vročitve prepisa skladno s četrtim odstavkom 125.a člena ZPP možnost, da v petih dneh od vročitve prepisa zoper pravilnost prepisa poda ugovor, ki pa ga ni vložila, zato je s temi pritožbenimi navedbami prekludirana (286.a člen ZPP).
Plačilo nadomestila za čas do 30 delovnih dni oziroma njegova višina je neposredno vezana na v upravnem postopku (ali socialnem sporu) ugotovljen vzrok začasne nezmožnosti za delo. S tem, ko je sodišče prve stopnje, na podlagi ugotovitve drugačnega vzroka za začasno nezmožnost za delo, tožniku prisodilo vtoževano razliko nadomestila, je dejansko prevzelo odločanje, ki je v pristojnosti osebnega zdravnika in ZZZS. Sodno varstvo, ki pomeni obid pristojnosti osebnega zdravnika in pristojnosti ostalih deležnikov zavoda, ni dopustno (drugi odstavek 18. člena ZPP). Dopuščanje dveh različnih sodnih sporov v zvezi s priznavanjem iste pravice bi povzročilo tudi pravno negotovost, kar bi bilo v neskladju z načelom pravne države iz 2. člena Ustave RS.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - mobing - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Izredna odpoved je nezakonita, ker ni utemeljen očitek, da je tožnica s prepirom, ki ga je imela dne 12. 10. 2023 in dne 16. 10. 2023, izvajala trpinčenje. Gre za dva dogodka, ki že po naravi stvari glede na četrti odstavek 7. člena ZDR-1 ne morata predstavljati trajajočega, sistematičnega, graje vrednega ali očitno negativnega in žaljivega ravnanja, prav tako ni šlo za hujše kršitve delovnih obveznosti po drugi alineji 110. člena ZDR-1.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - napotitveni sklep - vezanost na napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka - manj verjetna pravica dediča - obseg zapuščine - vračunanje daril v dedni delež - darilna pogodba z neoverjenim podpisom darovalca - domneva lastninske pravice - lastninska pravica, vpisana v zemljiški knjigi
Ključnega pomena pri izreku sklepa o napotitvi na pravdo je, da se odloči, kdo in glede katerega spornega dejstva je dolžan vložiti tožbo. Napoteni dedič pa ni vezan na izrek napotitvenega sklepa, temveč je dolžan sam oblikovati tožbeni zahtevek tako, da bo njegova tožba sklepčna.
ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3. DZ člen 83, 83/1.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju - izterjava zapadlih davčnih obveznosti - zavarovanje terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - prepoved razpolaganja z nepremičnino - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - zavarovalna začasna odredba - namen zavarovanja terjatve - nedenarna terjatev - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - objektivna nevarnost - neugodne posledice izdaje začasne odredbe - tehtanje interesov strank
Za razliko od začasnih odredb zaradi zavarovanja denarnih terjatev, kjer se zahteva subjektivna nevarnost oziroma nevarnost, ki je povzročena z nedovoljenim delovanjem dolžnika (drugi odstavek 270. člena ZIZ), je za zavarovanje nedenarnih terjatev treba izkazati za verjetno t. i. objektivno nevarnost. Ta je relevantna ne glede na to ali izvira s strani dolžnika, tretjega ali višje sile, torej ne glede na to, kaj jo povzroča.
Tožnica zatrjuje in dokazuje okoliščine take narave in obsega, da so verjetno zmožne povzročiti zahtevano nevarnost uveljavitve tožničine terjatve oziroma vsaj njeno oteženost.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nedenarna terjatev - vzpostavitev prejšnjega stanja - ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - neizpolnitev - nevednost stranke - neupoštevni ugovorni razlogi
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov in ga mora izvršiti tako, kot se glasi ter ga ne more spreminjati, niti se ne sme spuščati v presojo njegove pravilnosti in zakonitosti. Dolžnik je vse do zadnje vloge v postopku trdil, da je postavil plastenjak dimenzij 12 x 4 metrov, in sicer iz 11 polkrožnih železnih nosilcev, in je nanje tudi namestil UV plastično folijo. Na zaslišanju teh svojih trditev ni potrdil, česar niti ne prereka, temveč v obravnavani pritožbi šele prvič v tem postopku navaja, da naj ob izdaji izvršilnega naslova sploh ne bi vedel, da naj bi bil plastenjak ne bi bil enak, kot je opisan v izvršilnem naslovu. Domnevne drugačne dimenzije plastenjaka bi dolžnik moral uveljavljati že v pravdnem postopku. Glede na to, da je sam odstranil plastenjak, bi moral tudi vedeti, kakšen plastenjak je odstranil in to uveljavljati v pravdnem postopku. Trditvam, da naj bi zaradi takšne nevednosti izpovedoval v nasprotju s svojimi navedbami, niso opravičljive.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 55, 56, 118, 118/1, 118/2. ZPP člen 3, 3/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila
Zatrjevani razlog začasno povečanega obsega dela na področju avtoparka zaradi pričakovanega povečanega obsega investicij v distribucijski sistem električne energije (kar je toženka navajala kot glavni razlog pričakovanega začasno povečanega obsega dela) ob sklenitvi tožnikove pogodbe o zaposlitvi ni bil podan, saj je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom sklenjena šele po tem, ko je toženka že vedela, da se bodo investicije znižale z 21 na 12 milijonov EUR.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
ZG člen 17, 17/1, 17/4, 17/6, 77c, 77c/1, 77c/1-1, 77c/2. ZP-1 člen 8, 15, 15/2, 15a. KZ-1 člen 30.
odgovornost pravne osebe za prekršek - opis dejanja - dejanska zmota - odgovorna oseba - dolžno nadzorstvo - opustitev dolžnega nadzorstva - opustitev dolžnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe
Pri nadzorstvu gre za vse ukrepe, ki jih je treba izvesti, da se prepreči prekršek, torej tudi za dajanje ustreznih navodil. Da je bila seznanitev z vsemi informacijami, potrebnimi za izvedbo naročenega dela, dolžnost prav vodje obrata, ne more biti dvoma. Uvedba v delo namreč predpostavlja obveščanje o vseh okoliščinah, v katerih se izvaja delo. Prekrškovni organ je zato vodjo obrata pravilno štel za odgovorno osebo. Iz izreka izhaja, v čem je bila opustitev odgovorne osebe. Že s tem, da bi izvajalce opozoril, da niso vsa označena drevesa predmet dogovorjenega dela, bi lahko storilec preprečil nedovoljeno sečnjo. Ker je torej do prekrška prišlo zaradi njegove opustitve (iz izreka odločbe izhaja vzročna zveza med opustitvijo in prekrškom) je bilo v odločbi dovolj argumentirano, zakaj je opustitev dolžnega nadzorstva v konkretnem primeru po moči in učinku enaka neposredni izvršitvi prekrška.
Glede na to, da je bila tožnica do 31. 3. 2023 vključena v obvezno zavarovanje po 21. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ in da tožnica tudi za april 2023 uveljavlja zavarovanje po isti zavarovalni podlagi, je za odločitev v tej zadevi ključen odgovor na vprašanje, ali je bila tožnici po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, tudi za april 2023 priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00085470
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 347, 347/2-1, 347/2-4. ZPP člen 139, 139/6. OZ člen 5, 7, 7/1.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - sklep o soglasju - zakonita predkupna pravica - solastništvo nepremičnine - uveljavljanje predkupne pravice na dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu - pogoji za uveljavljanje predkupne pravice - pravila vročanja - dokazna moč javne listine - načelo vestnosti in poštenja - vročanje v hišni predalčnik - dejanski prejem sodnega pisanja
Predkupna pravica je enostransko oblikovalno upravičenje do nakupa stvari, ki se aktivira šele, ko lastnik stvari sprejme odločitev o prodaji stvari. V stečajnem postopku so posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice oblikovana v 347. členu ZFPPIPP.
Upraviteljica je obvestilo o javni dražbi s predpisanimi opozorili pravočasno in na zanesljiv način (s priporočeno pošto) poslala predkupni upravičenki, ki se je s svojim ravnanjem (z odstranitvijo hišnega predalčnika) sama izpostavila tveganju, da se bo lahko dejansko seznanila z vsebino pisanja.
Iz pisanja predkupne upravičenke je razvidno, da je pisanje prejela, zato se tudi ne more uspešno sklicevati na kršitev pravil o vročanju.
Pravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli Obligacijskega zakonika in v z njihovim namenom (prvi odstavek 7. člena OZ). Med temeljnimi načeli ima posebno težo načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ). Do prekoračitve temeljnega upravičenja pride, če nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravičenja, ki ga konkretizira in materializira tako, da njegovo ravnanje preseže meje njegovega upravičenja ter poseže v pravico tretjega.
ZDR-1 člen 33, 34, 84, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. URS člen 14, 22. ZJU člen 93.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - delovni čas - izguba zaupanja - lažni podatki - informacijski sistem
V delo tožnice, ki je v informacijski sistem vnašala lažne podatke, je toženka izgubila zaupanje do te mere, da nadaljevanje delovnega razmerja z njo ni bilo več mogoče niti do izteka odpovednega roka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00083339
ZKP člen 385. KZ-1 člen 122, 122/1.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - lahka telesna poškodba - prepovedana posledica - prizadetost zunanjosti - ponovno sojenje - sprememba obtožnega predloga - razširitev obtožnega predloga - obsodilna sodba - odločanje o pritožbi - preizkus sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prepoved spremembe na slabše (prepoved reformatio in peius) - ugoditev pritožbi - razveljavitev po uradni dolžnosti - razveljavitev prvostopenjske sodbe
Ker je sodišče prve stopnje v novem sojenju z izpodbijano sodbo obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe in je v opisu dodana poleg že prej očitane posledice v obliki začasno prizadete zunanjosti tudi nova prepovedana posledica v obliki začasne okvarjenosti dela oškodovančevega telesa, je kršilo prepoved spremembe na slabše.
Do sedaj ugotovljeno dejansko stanje, predvsem ugotovitve pisnega in ustnega izvedenskega mnenja, zanesljive podlage za zaključek, da je ravnanje obdolženca pri oškodovancu povzročilo nastanek lahke telesne poškodbe v prizadetosti oškodovančeve zunanjosti, ne dajejo. Pri tem je ponovno poudariti, da je prizadetost posameznikove zunanjosti, ki je ena od več možnih alternativnih prepovedanih posledic pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe, vsaka vidna sprememba na poškodovančevem telesu, ki ni samo neznatna, vendar tudi ne presega praga skaženosti. Sem spadajo zlasti vidnejše podplutbe, odrgnine in manjše rane na vidnih delih telesa, predvsem obraza.
kršitev pravice do izjave - odmera preživnine z začasno odredbo - začasna odločba o preživljanju otroka - postopek zavarovanja z začasno odredbo - ogroženost otroka - neplačevanje preživnine - pravica stranke do izjave v postopku - vezanost sodišča na predlog
Predlagateljica v predlogu ni navedla izvršilnega sredstva, čeprav je izbira (pravilnega) izvršilnega sredstva za realizacijo začasne odredbe ena od materialnopravnih predpostavk za njeno dopustnost in utemeljenost.
Novejša sodna praksa vzpostavlja drugačen način vrednotenja ravnanj starša, ki brez utemeljenega razloga opušča starševsko skrb, s tem, ko ne plačuje preživnine. To ne pomeni, da ni treba ugotavljati ogroženosti otroka, gre zgolj za drugačno vrednotenje/tehtanje predpostavk v zvezi z ogroženostjo otroka. Nenazadnje je takšno vrednotenje potrebno, da se prepreči zloraba pravice - torej če se izkaže, da je osrednji namen predlagatelja s predlogom za izdajo začasne odredbe oziroma nasprotnega udeleženca s predlogom za zavrnitev začasne odredbe zgolj dejansko izvrševanje pravice v nasprotju z njenim namenom.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZKolT člen 4, 4/2, 5, 5/4, 11. ZPP člen 185, 185/1, 191, 191/1, 191/1-3, 191/2, 343, 343/1, 365, 365-1.
kolektivna tožba - vstop nove stranke v pravdo - naknadno sosporništvo na aktivni strani - upravičena oseba - dopustnost tožbe - zakonito sosporništvo - soglasje tožene stranke - privolitev toženca v vstop novega tožnika - naknadna razdružitev postopka - objektivna sprememba tožbe - soglasje tožene stranke k spremembi tožbe - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - odločanje s sklepom - certifikacija kolektivne tožbe - zakonska podlaga za odločanje - ni pravnega interesa za pritožbo - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Po novejši sodni praksi sodišče o dopustnosti vstopa novega tožnika ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek tudi z novim tožnikom.
V določbah ZKolT ni podlage za zaključek, da je možnost vložitve kolektivne tožbe ali predloga za potrditev kolektivne poravnave s strani več oseb predvidena le, ko vsaka izmed upravičenih oseb zastopa del oškodovancev ali posamezne skupno. Določena oseba je lahko procesno upravičena za vložitev kolektivne tožbe oziroma predloga za sodno poravnavo, čeprav ne izpolnjuje pogoja reprezentativnosti.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 40, 40/1, 40/2, 42, 42/1, 49, 49/5.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - pisni izvid in mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - študij spisa - dodatna dokumentacija - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - odgovor izvedenca na pripombe strank - materialni stroški izvedenca - poštnina
Strokovnih pripomočkov, ki jih je izvedenec navedel (Priporočila in navodila Združenja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije za gradbeno stroko, baza cen Obrtne zbornice Slovenije itd.), ni mogoče šteti za dodatno dokumentacijo. Pridobivanja znanja in tržnih podatkov (razen v izjemnih primerih) ni mogoče ovrednotiti kot zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, temveč je to opravilo že zajeto v postavki izdelave izvedenskega mnenja.
Plačilo za opravljeno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije ne sme biti odvisno od uporabnosti najdenih podatkov v pregledani dokumentaciji.
Nestrinjanje stranke z izdelanim izvedenskim mnenjem ter podajanje vsebinskih pripomb, uperjenih zoper pravilnost izdelanega izvedenskega mnenja, ne more biti upošteven razlog za odklanjanje plačila nagrade in nižje ovrednotenje zahtevnosti pisne izdelave izvida in mnenja.
Strošek poštnine spada med preostale materialne stroške, ki se ovrednotijo v višini dveh odstotkov od višine odmerjenega plačila za delo.
Tudi v primeru odgovora na pripombe strank na izvedensko mnenje lahko gre za situacijo, ko se lahko izvedenčevo delo oceni kot dopolnilni izvid oziroma mnenje.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - obstoj utemeljenega suma - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev izdalo na podlagi ugotovitve, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu niso v ničemer spremenile. Podan je utemeljen sum, da so storili očitano jim kaznivo dejanje, ocenilo pa je dalje tudi, da je pri vseh treh obtožencih še vedno podana realna nevarnost, da bodo na prostosti storili kaznivo dejanje.
omejitev starševske skrbi - ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi nadzora - izvajanje ukrepov - stiki pod nadzorom - konfliktnost med starši
Na podlagi prvega odstavka 160. člena DZ lahko sodišče med drugim po uradni dolžnosti ali na predlog odloči o prenehanju ukrepa, če so prenehali razlogi zanj ali izreče drug ukrep za varstvo koristi otroka, če se med izvajanjem ukrepa izkaže, da slabo vpliva na otrokovo zdravje, razvoj ali premoženje. Če ukrep ni učinkovit, otrok pa je še ogrožen, mora sodišče izreči strožji ukrep. Odloči lahko tudi o podaljšanju izrečenega ukrepa ali ukrep ponovno izreče.
KZ-1 člen 48a, 48a/1, 308, 308/3. URS člen 53, 54, 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - stranska kazen izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - pravica do družinskega življenja - status begunca
Da glede na ugotovljene osebne okoliščine obdolženca, z izrečeno stransko kaznijo ne bo kršena njegova pravica do družinskega življenja iz 53., 54. in 56. člena Ustave Republike Slovenije ter 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ni dvoma, saj obdolženca na Republiko Slovenijo ne veže prav ničesar.