obnova postopka - predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok za vložitev predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje
Po izteku objektivnega roka pet let od dne, ko je postala sodna pravnomočna, tožeča stranka obnove ne more več predlagati, četudi je šele po izteku tega roka izvedela za okoliščine, ki tvorijo obnovitveni razlog v skladu z 10. točko 394. člena ZPP.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 3, 4. ZJU člen 16. ZS člen 3. OZ člen 299, 378. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2021) člen 10.
vojaška oseba - podaljšanje pogodbe o zaposlitvi - posebna nagrada ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 3. in 4. člen Uredbe o posebnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba, Ur. l. RS, št. 73/19). Nova pogodba, sklenjena pred iztekom prejšnje zaradi spremembe okoliščin, se za namen pripadanja in izplačila posebne denarne nagrade šteje kot podaljšanje pogodbe o zaposlitvi (4. člen Uredbe). Zato je pravilen zaključek, da je z dnem 15. 12. 2023 nastopilo drugo desetletno obdobje zaposlitve tožnice pri toženki in s tem upravičenje do dveh povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS po zadnjem stavku 3. člena Uredbe.
Očitek o kršitvi 16. člena ZJU in 3. člena ZS je neizkazan. Prvostopenjsko sodišče je uporabilo podzakonski predpis v okvirih njegovega besedila in namena ter skladno z zakonom. Z razlago, ki preprečuje obid pravice do nagrade v višini dveh povprečnih bruto plač sodišče tožnici ni podelilo pravic preko predpisa, temveč je le zagotovilo njegovo učinkovitost.
OZ člen 106, 111, 111/2, 111/5, 193, 435, 435/1. SPZ člen 60, 60/1. ZPP člen 8. ZD člen 142, 142/1. ZOR člen 289, 289/5.
prodajna pogodba - prodaja premičnine - izročitev premičnine v posest pridobitelja - prevzem premičnin - posestni konstitut - ustna prodajna pogodba - dokaz o obstoju pogodbe - dokaz z zaslišanjem prič - dvom v verodostojnost - dokaz z vpogledom v listino - enakovrednost dokaznih sredstev - prosta presoja dokazov - dokazni standard gotovosti - dokazni standard prepričanja - prepričljiva dokazna ocena - odstopno upravičenje - izjava volje s konkludentnimi dejanji - razveza prodajne pogodbe - pravne posledice razvezane pogodbe - zahtevek na vračilo kupnine - akcesorna narava obresti - nadomestilo koristi od uporabe tuje stvari - trditveno in dokazno breme - zakonske zamudne obresti - odgovornost univerzalnega pravnega naslednika
V pravdnem postopku velja načelo proste presoje dokazov. Skladno s tem načelom veljavna zakonodaja ne pozna dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev, zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami in slednjim ni mogoče pripisati večje dokazne teže.
Peti odstavek 111. člena OZ ne "govori" (več) o zamudnih obrestih, kar kaže, da ima zakon v mislih druge in ne zamudne obresti. Pravilo je treba razlagati tako, da je stranka, ki vrača prejeta plačila, za čas od prejema plačila do razveze pogodbe dolžna plačati obresti, ki so primerno nadomestilo za doseženo korist, ki je v uporabi tujega kapitala. Trditveno in dokazno breme glede obstoja takšne koristi je na strani tistega, ki njeno vrnitev uveljavlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - poklicno zavarovanje - plačilo prispevkov - pokojninski načrt
Tožnik bi bil upravičen do poklicnega zavarovanja le v primeru, če bi vsaj 80 % dejanskega delovnega časa pri toženki opravljal prevoz potnikov v javnem prometu po vnaprej določenem stalnem voznem redu. Zgolj opravljanje dejavnosti javnega cestnega prometa ne zadostuje za izpolnjevanje pogojev za poklicno zavarovanje in s tem utemeljenost odpovednega razloga zaradi neplačevanja prispevkov.
odpust obveznosti - preizkusna doba - okoliščine, ki vplivajo na določitev preizkusne dobe
Sodišče določi preizkusno obdobje glede na okoliščine vsakega posameznega primera in na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga. Dolžnik v pritožbi navaja več zdravstvenih diagnoz, za katere pa ni predložil dokazov (zdravstvene dokumentacije, izvidov), zaradi česar jih sodišče prve stopnje pri odločitvi niti ni moglo upoštevati. Kadar dolžnik predlaga odpust obveznosti, mora v predlogu opisati okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine - izročitev nepremičnine kupcu - omejeni pritožbeni razlogi
Izpodbijani sklep o izročitvi nepremičnin kupcu je zadnji od sklepov v postopku prodaje nepremičnega premoženja dolžnice, katerega namen je vpis lastninske pravice v korist kupca v zemljiško knjigo (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje ga je izdalo po pravnomočnosti sklepa o prodaji in sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ter po plačilu kupnine. Zato so pritožbeni razlogi zoper sklep o izročitvi nepremičnin kupcu omejeni, kar pomeni, da sodišče v tej fazi postopka v skladu s 342. členom ZFPPIPP ugotavlja zgolj, ali je bila kupnina plačana.
razmerja med starši in otroki - postopek predodelitve mladoletnih otrok, določitve stikov in določitve preživnine - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - postopek za izdajo začasne odredbe - vročitev odgovora na ugovor - omejitev starševske skrbi - ukrepi trajnejšega značaja - skrbnost staršev - soglasje - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - pravica do stikov otroka s starši - trajanje ukrepa
Sodišče enemu ali obema od staršev prepove izvajanje posameznih upravičenj iz starševske skrbi, če je otrok ogrožen in bo korist otroka ob upoštevanju okoliščin primera dovolj zavarovana s tem ukrepom.
Prepoved vožnje otroka k zdravniku je omejitev starševske skrbi.
Da sodišče lahko formira svojo materialnopravno odločitev o preživnini, mora ugotoviti dejstva, na katerih bo svojo odločitev zasnovalo. Njihova ugotovitev je najprej odvisna od udeležencev postopka. Ti so dolžni sodišču v celoti in po resnici posredovati oziroma ponuditi vsa njim znana, za odločitev sodišča odločilna dejstva in dokaze ter odgovoriti na to navezujoča se vprašanja sodišča. Predlagateljica v pritožbi poudarja preiskovalno načelo (7. člen ZNP-1), ki velja pri postopanju sodišča v postopkih za ureditev družinskih razmerij. To načelo pomeni, da lahko sodišče zaradi varstva otrok ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navajali. Tega načela pa ne gre razumeti tako, da so lahko udeleženci neaktivni in zgolj opazujejo, kaj bo storilo sodišče. Njihov pravni interes za odločitev jim narekuje sodelovalno dolžnost pri zbiranju procesnega gradiva, pri postavljanju dejanskih trditev in predlaganju dokazov.
Trditveno in dokazno breme udeležencev je med njih porazdeljeno glede na njihove materialno pravne položaje. Dejanske trditve glede preživninskih potreb mora postaviti preživninski upravičenec oziroma otrokov zakoniti zastopnik (starš), pri katerem otrok živi oziroma mu je zaupan.
zamudna sodba - pritožba zoper zamudno sodbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - obrazloženost odgovora na tožbo - standard obrazloženosti - nasprotovanje tožbenemu zahtevku - prošnja za podaljšanje roka - prekluziven rok
Iz 278. člena ZPP izhaja, da ima tožena stranka obveznost, da se v odgovoru na tožbo izjavi o navedbah tožeče stranke oziroma da navede dejstva in predlaga dokaze, s katerimi nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da toženkine navedbe v vlogi ne izpolnjujejo tako opredeljenega standarda obrazloženosti, ki je potreben, da je vlogo mogoče šteti za odgovor na tožbo.
osebni stečaj - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - nesorazmerno prevzemanje obveznosti - lahkomiselno ravnanje
Pritožbena pojasnjevanja, zakaj je dolžnica prevzemala zgoraj navedene obveznosti, ne morejo vplivati na vprašanje, ali je prevzemala obveznosti, ki so bile v nesorazmerju z njenim premoženjskim položajem (odgovor na to vprašanje je pritrdilen) in ali je njeno ravnanje ob prevzemanju obveznosti mogoče opredeliti kot lahkomiselno in neodgovorno (tudi odgovor na to vprašanje je pritrdilen).
Institut odpusta obveznosti je predviden z namenom, da se prezadolženi osebni dolžnik reši primeža insolventnosti oziroma dolžniške krize, v katero je zašel brez špekulativnih namenov; da v konkretnem primeru nedvomno ni bilo tako, izhaja že iz navedb dolžnice same. Višje sodišče zato zaključuje, da je celotno ravnanje dolžnice v obravnavanem obdobju mogoče razlagati zgolj v luči lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, ki je v ZFPPIPP določeno kot ovira za odpust obveznosti.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - prekarij (precario) - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - vrnitev stvari (nepremičnine) - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Ker je tožnica na podlagi 92. člena SPZ zahtevala vrnitev nepremičnine od tožencev, bi se slednji lahko uspešno uprli njenemu zahtevku le, če bi dokazali, da imajo pravni naslov (obligacijsko ali stvarno pravico), ki jih opravičuje do uporabe nepremičnine, ki je v lasti tožnice (določba 93. člena SPZ).
OZ člen 197, 275. ZPP člen 214, 214/2, 345, 345/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - stroški upravnika - delno plačilo - stroški ogrevanja - trditveno breme - procesno trditveno in dokazno breme - konkretno prerekanje - priznana dejstva - sklepčnost - neupravičena obogatitev - subrogacija
Drži trditev pritožnice, da je trditveno in dokazno breme na tožeči stranki, vendar pa se procesno dokazno breme v postopku premešča glede na navedbe in dokaze pravdnih strank. Presoja, da je tožeča stranka podala ustrezne navedbe in dokaze glede načina, kako je prišla do vtoževanih zneskov, utemeljuje presojo, da je procesno dokazno breme prešlo na toženo stranko. Ta pa v nadaljevanju svojih ugovorov ni konkretizirala in ni zmogla bolj usmerjenih ugovorov, ki bi izpodbijali dokazanost v zvezi s plačili konkretnih, specificiranih računov.
pritožba zoper sklep o zavrženju tožbe - nedopustna tožba - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - kredit - skupno premoženje razvezanih zakoncev - res transacta kot procesna ovira za sojenje - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - ista terjatev
Vsebinsko isto razmerje, ki je predmet tožbenega zahtevka, je med istima strankama že rešeno v sodni poravnavi. Gre namreč za obveznost plačila po vsebini iste terjatve, ki ji skuša tožnik zdaj spremeniti zapadlost (kar vsebinske identitete terjatve ne spreminja). Nov spor o istem ni dopusten.
SPZ člen 263, 263/2. ZSPDSLS-1 člen 73, 73/1. OZ člen 90, 90/2.
prenehanje stavbne pravice - nadomestilo ob prenehanju stavbne pravice - pravica do nadomestila - odpoved pravici - kogentna določba - ničnost
Čeprav je bilo določilo drugega odstavka 263. člena SPZ do novele SPZ-B kogentne narave, v okoliščinah obravnavnega primera, nasprotno pogodbeno določilo ni bilo nično. S pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice je bila predvidena gradnja začasnega objekta in hkrati določena obveznost njegove odstranitve po prenehanju stavbne pravice. Ob izpolnitvi navedene obveznosti ne bi prišlo do povečanja tržne vrednosti nepremičnine zaradi stavbne pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00089331
ZIZ člen 24, 24/4. ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 2.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča - sklep o nadaljevanju izvršbe - predlog za nadaljevanje izvršbe - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vezanost sodišča na zahtevek - vezanost na vsebino sklepa
Drži, da je sodišče prve stopnje na sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novo dolžnico vezano, vendar je ravno ta sklep bil izdan na podlagi upnikovega predloga za nadaljevanje, v katerem je ta odgovornost nove dolžnice omejil. Skupaj s sklepom o nadaljevanju izvršbe je dolžnica prejela tudi predlog za nadaljevanje izvršbe ter se je po presoji pritožbenega sodišča lahko zanesla, da odgovarja do višine glede na upnikov zahtevek.
ZMed člen 26, 26/1, 26/3, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 31/1-2, 35, 35/2. URS člen 40.
zahteva za objavo popravka - objava popravka po ZMed - pravica do popravka - vsebina popravka - varstvo osebnostnih pravic - odklonitveni razlog - odklonitveni razlog za objavo popravka - okrnitev ugleda pravne osebe - pravica javnosti do obveščenosti - zavrnitev tožbenega zahtevka - aktivna legitimacija
Tožeča stranka zahteva objavo popravka za drugo - to je fizično osebo, ki ni stranka tega postopka, in ne le zase. Na ta način je tožeča stranka oblikovala tožbeni zahtevek širše, kot sega domet njenega pravnega interesa. Pogoj aktivne legitimacije vsaj v tem delu zahtevka ni izpolnjen.
Za zavrnitev tožbenega zahtevka zadošča že, da se zahtevani popravek le v delu njegovega besedila ne omejuje več le na navajanje dejstev in okoliščin v zvezi z navedbami v objavljenem besedilu, temveč komentira način ravnanja avtorja in vsebino objave.
ZPP člen 249, 337, 337/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47, 47/2.
izvedenec - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - stroškovnik - priglasitev stroškov - uporaba strokovne literature v tujem jeziku - povečanje nagrade - prekluzija - dovoljene pritožbene novote
Izvedenci niso stranke postopka, temveč so strokovni pomočniki sodišča, zato niso podvrženi sistemu prekluzij in zanje tudi ne velja prepoved pritožbenih novot.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - posebna oblika zaščite - demenca - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje varnosti - dolžni nadzor
Nasprotna udeleženka se strinja z namestitvijo v varovani oddelek, če ni možnosti, da bi ob dodatni pomoči svojcev ali kakšne druge osebe lahko ostala doma. Razumljiva je želja nasprotne udeleženke, da bi ostala v domačem okolju, vendar je sodišča prve stopnje zanesljivo ugotovilo, da ni več sposobna samostojnega življenja in da potrebuje stalni nadzor. Stalnega nadzora pa tudi večja pomoč svojcev ali kakšne druge osebe (bližnje gospe) ne more zagotoviti.
Zaradi zmernega do hudega kognitivnega upada, ki je posledica duševne motnje (demence) in posledično hudo motene realitetne kontrole, lahko nasprotna udeleženka brez stalnega nadzora postane zmedena, slabo krajevno in časovno orientirana, lahko zatava, s tem pa hudo ogrozi svoje zdravje in življenje, saj za svojo varnost ni sposobna poskrbeti.
kreditna pogodba v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - pobotni ugovor - procesni pobotni ugovor - odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - nastanek taksne obveznosti - višina taksne obveznosti - opredelitev vrednosti zahtevka oz. predmeta - določitev sodne takse glede na vrednost zahtevka - eventualna kumulacija zahtevkov - istovetnost denarnih zahtevkov - kondikcijska terjatev
Pritožnica upravičeno opozarja na stališče sodne prakse glede načina določanja vrednosti spornega predmeta v zadevah, v katerih je eventualno kumuliranih več pobotnih ugovorov, ki so med seboj deloma vključeni drug v drugega - ko se torej s podrednim pobotnim ugovorom v pobot uveljavlja denarna terjatev v višjem znesku kot s primarnim pobotnim ugovorom. Kot osnova za odmero sodne takse za podredni pobotni ugovor se v takem primeru upošteva razliko med vrednostma obeh v pobot uveljavljenih terjatev.
ZP-1 člen 57c, 57c/1, 65, 65/10, 155, 155/2, 163, 163/5.
zahteva za sodno varstvo - plačilni nalog - fikcija vročitve - nedovoljenost zahteve za sodno varstvo - plačilo polovičnega zneska globe - plačilo globe pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku - razlaga zakona - pravica do pravnega sredstva - sodna praksa Vrhovnega sodišča - pravica do izvajanja dokazov - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Poleg dejstva, da je bilo pred pravnomočnostjo izvršeno polovično plačilo globe, je odločilno tudi dejstvo, da je polovično plačilo bilo izvršeno po volji oziroma s soglasjem storilca, o čemer mora sodba imeti jasne in prepričljive razloge, zlasti kadar je odsotnost tega odločilnega dejstva z zadostno stopnjo verjetnosti zatrjevana v zahtevi za sodno varstvo, ki je bila podkrepljena s pravno relevantnimi dokaznimi predlogi, katerih sodišče ni izvedlo in zavrnitve ni obrazložilo, s čimer je storilcu kršilo pravico do izvajanja dokazov v njegovo korist, pri čemer kršitev utegne vplivati na zakonitost uporabe prvega odstavka 57.c člena ZP-1.