CIVILNO PROCESNO PRAVO - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00087270
ZDSS-1 člen 63, 82, 82/1. ZUP člen 67. ZPIZ-2 člen 178.
starostna pokojnina - sorazmerni del pokojnine - obseg sodnega varstva v socialnem sporu - vrnitev zadeve v ponovni predsodni postopek
Pravno pomembno je dejstvo, da je bila predložena vsa potrebna dokumentacija le za odločanje o pravici do starostne pokojnine. Toženec je imel tako v dejanskem kot v pravnem smislu podlago voditi postopek samo za priznanje pravice do starostne pokojnine oziroma sorazmernega dela starostne pokojnine. Ni razvidno, da bi tožnik uveljavljal invalidsko pokojnino. Tožnik ni niti k pritožbi v predsodnem postopku ni predložil nobene ustrezne dokumentacije, ki je potrebna za odločanje o tovrstnem zahtevku.
Sodišče je pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijane upravne odločbe vezano na obseg predsodnega upravnega odločanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00085388
KZ-1 člen 314, 314/1. ZKP člen 144, 144-6, 169, 169/7, 186, 186/1, 186/2.
zahteva za preiskavo - zavrnitev zahteve - oškodovanec kot tožilec - lastnost oškodovanca - upravičeni tožilec - povzročitev splošne nevarnosti - poskus
(Potencialni) oškodovanci pri kaznivem dejanju povzročitve splošne nevarnosti so tiste osebe, katerih življenje naj bi bilo ogroženo zaradi ravnanja osumljenca. Druge osebe pri tem dejanju ne morejo biti oškodovanci, zato vlagatelj zahteve za preiskavo ni upravičeni tožilec, kar je okoliščina, ki preprečuje pregon.
Za odmero pokojnine so ključne določbe ZPIZ-2, ne pa določbe prej veljavnih predpisov. V določbah ZPIZ-2 ni pravne podlage za uporabo prej veljavnih predpisov na način, kot se zavzema tožnik. Ne gre za stanje po 389. členu ZPIZ-2, torej da bi šlo za varstvo pravic pridobljenih po prejšnjih predpisih. Prav tako tudi ne gre za stanje po 390. oziroma 391. členu, ki se nanašata na postopke pred uveljavitvijo ZPIZ-2 oziroma na varstvo pričakovanih pravic.
S tem, da je na tleh na gradbišču pustila nezavarovan oziroma nezaščiten kanal, je toženka opustila dolžne ukrepe iz točke 6.1. B Priloge IV Uredbe. Ta določa, da tla v delovnih prostorih ne smejo imeti nevarnih izboklin, lukenj ali nagibov, da morajo biti trdna, stabilna in ne spolzka.
Res je v konkretnem primeru delavec s svojim ravnanjem sam največ prispeval k nastanku škode, vendar njegov prispevek k nastanku škode po oceni pritožbenega sodišča ne pomeni, da vzročne zveze s protipravnim ravnanjem toženke sploh ni ali da je ta pretrgana. Delodajalec je namreč na območju gradbišča pustil nezavarovan kanal, kar predstavlja kršitev Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi s pravilnim postopanjem delavec (če bi uporabil sanitarije) lahko v celoti preprečil škodno posledico (oziroma do škodnega dogodka sploh ne bi prišlo) se prilega zakonski določbi prvega odstavka 171. člena OZ o deljeni odgovornosti, ne izključuje pa popolnoma vzročne zveze med toženkinim nedopustnim ravnanjem in nastalo škodo. Delavec je padel v kanal, namen kršenih pravil Uredbe pa je nedvomno tudi preprečitev padcev, torej takšne posledice, do kakršne je prišlo v tem primeru. Prispevek delavca k nastanku škode pa je ustrezno višji, in sicer 80 %, saj delavec ni bil le nepazljiv ali neskrben, ampak je zavestno kršil prepoved gibanja na območju gradbišča in tja odšel nepooblaščeno (na opravljanje male potrebe).
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/4, 399/4-6, 403, 403/1, 403/1-1. ZPP člen 154, 154/1.
postopek osebnega stečaja - postopek ugovora proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - izpodbojna domneva - poplačilo terjatev upnikom - obveznost prizadevanja - status invalida - okoliščine nezaposljivosti - materialno procesno vodstvo - odločanje o stroških postopka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - smiselna uporaba pravil zakona, ki ureja pravdni postopek - pravilo uspeha v postopku
Dolžniku, ki ima status invalida (po odločbi Zavoda RS za zaposlovanje) in kot tak ni zaposljiv, ni mogoče očitati, da bi si moral poskušati najti zaposlitev. Ker tudi nima nobenega premoženja, je izpodbita domneva, da si dolžnik ni prizadeval dovolj za poplačilo upnikov (6. točka četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP). S tem pa je izpodbita tudi domneva, da dolžnikov predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti (četrti odstavek 399. člena ZFPPIPP).
Postopek odpusta obveznosti je voden izključno v korist dolžnika, zato načelo povračila stroškov po uspehu (prvi odstavek 154. člena ZPP) v tem postopku ni smiselno uporabljivo.
ukrepi po zpnd - prepoved vstopa - vstop v stanovanje - preprečevanje nasilja v družini - nasilje v družini - sorazmernost ukrepa - načelo sorazmernosti - sprememba odločitve
Obseg in vsebina ukrepov mora biti sorazmerna stopnji ogroženosti žrtve nasilja, upoštevaje meje pri poseganju v zasebnost posameznikov oziroma njihove medsebojne odnose.
Ker so se vsi dogodki odvijali v stanovanju, je za zaščito predlagateljic zadosti, da se nasprotnemu udeležencu prepove vstop v stanovanje, v katerem živita predlagateljici.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina za nepremičnino - plačilo uporabnine - višina uporabnine - izvedensko mnenje - dopolnilno izvedensko mnenje - ocena vrednosti nepremičnine - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - zakonske zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - nečiste denarne terjatve - nedobrovernost uporabnika - načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 26. 6. 2002
Sodišče prve stopnje je kot datum začetka teka zamudnih obresti za plačilo uporabnine določilo dan, ko je bila tožencu tožba vročena - torej dan, ko ni bil več v dobri veri glede uporabe nepremičnine. Znesek uporabnine iz zadnje dopolnitve izvedenskega mnenja je določen ob upoštevanju tržnih sprememb. Zakonske zamudne obresti nimajo (več) valorizacijske funkcije. Sodišče je pravilno uporabilo določbo 193. člena OZ, po kateri mora nepošteni pridobitelj vrniti plodove in plačati zamudne obresti od dneva pridobitve, pošteni pa od dneva vložitve zahtevka.
ZMZPP člen 52. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 28.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča - mednarodni element - pogodbeno razmerje - dogovor o pristojnosti sodišča - država članica EU - Srbija - Uredba 1215/2012 (Bruselj I bis) - rimska konvencija
Stranke, od katerih ima vsaj ena svoje stalno prebivališče v državi članici, se lahko dogovorijo, da je za spore pristojno določeno sodišče ali sodišča določene države članice. Mogoč je torej le dogovor o pristojnosti sodišč držav članic, kamor pa sodišča Republike Srbije, ki ni članica EU, ne spadajo. Prav tako ni podlage za uporabo določb Haaške konvencije o sporazumih o izbiri sodišča iz leta 2005, saj Republika Srbija ni podpisnica navedene konvencije, konvencija pa omogoča le izbiro sodišč držav pogodbenic.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
Po določbi prvega odstavka 197. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) lahko sodišče na predlog preživninskega upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena preživnina. V sodni praksi je izoblikovano stališče, da postopek odločanja o spremembi preživnine poteka v dveh fazah; sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katere od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do spremembe, ki narekuje spremembo višine preživnine po 197. členu DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.
izvršba zoper delodajalca - razlaga izvršilnega naslova - neto in bruto plača - regres - obdavčljiv dohodek
Glede na določila davčnih in delovnopravnih predpisov ter predpisov o obveznih prispevkih za socialno zavarovanje delavec ni upravičen do izplačila celotnega zneska primeroma plače iz pogodbe o zaposlitvi oziroma po kolektivni pogodbi (bruto znesek), ampak mu mora delodajalec obračunati bruto znesek, nato pa mu po odvodu (plačilu) davkov in prispevkov izplačati ustrezni neto znesek. Zakonske zamudne obresti pripadajo delavcu le od ustreznega neto zneska. Tipično v izrekih sodb niso navedeni tako bruto kot neto zneski dolžnih zneskov. Razlog za to, da v izreku sodbe niso navedeni bruto in neto zneski, je, da je višina neto zneska glede na pripadajoči bruto znesek odvisna od davčnih predpisov in okoliščin delavca na dan obračuna plače. Dohodek je prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oziroma dohodnina (oziroma davki in prispevki pri dohodkih, od katerih se prispevki plačujejo), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov), ponavadi dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini določenih dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
ZST-1 člen 11, 12, 12a. ZUPJS člen 18. ZPP člen 365-2.
predlog za taksno oprostitev - odlog plačila sodne takse - sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov
Odjava vozila iz prometa sama po sebi na lastništvo vozila ne vpliva. Povedano drugače, tudi če so tožnikova vozila odjavljena iz prometa, to še ne pomeni, da tožnik ni njihov lastnik in da takšna vozila nimajo nobene vrednosti. Tožnik pa v predlogu za oprostitev plačila sodne takse tudi ni izkazal upravičenih razlogov, da z vozili ne bi mogel razpolagati (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Zato je sodišče prve stopnje v skladu z 2. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno zaključilo, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, ker ima premoženje v obliki osebnih vozil večje vrednosti, ki presega cenzus za taksno oprostitev.
ZDR-1 člen 20, 33, 34, 49, 84, 84/2, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 24, 33, 35, 93, 94, 94/3, 147. ZPP člen 5, 7, 8, 214, 219a, 221, 287, 287/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 22, 23. KZ-1 člen 211, 221.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - delovni čas - enotna evidenca nepremičnin - kaznivo dejanje goljufije - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - pravočasnost odpovedi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja
Za evidentiranje, ki je predmet odpovednih očitkov, ni obstajala pravna podlaga. Sodišče prve stopnje ga je pravilno pravno okvalificiralo kot kršitev pogodbe o zaposlitvi, toženkinega Pravilnika o delovnem času, 93. člena ZJU ter 33. in 34. člena ZDR-1.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 20/3, 20a, 20a/3. URS člen 2, 23. ZDavP-2 člen 103, 103/4.
izvršljiva sodna poravnava - neposredno izvršljiv notarski zapis - dokazovanje zapadlosti terjatve - predčasna dospelost terjatve - kvalificirane listine - dokaz negativnega dejstva - pravica do sodnega varstva
Upnik meni, da v predmetni situaciji, ko je zapadlost obveznosti vezana na nastop negativnega dejstva (neplačilo dveh obrokov), zapadlosti ni dolžan izkazovati na način iz drugega in tretjega odstavka 20. člena ZIZ, temveč zadošča, da zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Upnik se ob tem sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 46/2022 z dne 5. 10. 2022 ter na VSL sklep I Ip 46/2023 z dne 2. 2. 2023, takim navedbam pa ni mogoče slediti. Vrhovno sodišče in Višje sodišče v Ljubljani sta sicer res zavzeli stališče, ki ga navaja upnik, vendar pa se to stališče nanaša na izkazovanje zapadlosti terjatev iz notarskega zapisa in ga ni mogoče širiti tudi na izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave. Za terjatve iz notarskih zapisov je namreč v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ predvidena možnost poenostavljenega izkazovanja zapadlosti (zgolj z upnikovo enostransko izjavo), medtem ko za izkazovanje zapadlosti terjatve iz sodne poravnave taka možnost zakonsko ni predvidena oziroma ZIZ po že obrazloženem predvideva izkazovanje zapadlosti izključno s kvalificirano listino.
ZAgrS člen 2, 48, 52. ZPVAS člen 8. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 1.
agrarna skupnost - dedovanje deleža v agrarni skupnosti - nujni dediči - vrednotenje deležev - vrednotenje nepremičnin - množično vrednotenje nepremičnin - izvedenec - uredba - podatki gurs
V obravnavani zadevi ni sporno, da je gre za dedovanje po pravilih ZPVAS. Med dediči pa je bilo sporno, ali se za izračun višine nujnega deleža lahko uporabi Uredba, ki je bila izdana na podlagi 52. člena ZAgrS, in določa, da se vrednost zapuščine, ki je v solastnini ali skupni lastnini agrarne skupnosti izračuna tako, da se vrednost nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, pomnoži s faktorjem upravljanja 0,05. ZPVAS namreč določb o načinu ugotovitve vrednosti nepremičnin ne vsebuje. Dedič premoženja v naravi se je zavzemal za uporabo Uredbe, drugi nujni dediči pa, da se višina nujnega deleža določi na podlagi ocene vrednosti nepremičnin v skladu s predpisi, ki urejajo množično vrednotenje nepremičnin, torej, da se uporabi vrednost nepremičnin po GURS brez znižanja.
Pogodbeni interes tožeče stranke se nanaša na pričakovanje, da se bo toženka po končani specializaciji pri njej zaposlila kot zdravnik specialist. Toženka se je svobodno zavezala, da bo po koncu specializacije ostala v delovnem razmerju pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa povrnila stroške specializacije. Takšna obveznost toženke ne nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da vožnja z javnim prevozom med Rogatcem in Celjem traja 1 uro in 4 minute, pri čemer je pri presoji utemeljeno upoštevalo povprečni čas trajanja vožnje, upoštevajoč več povezav (voženj) tekom dneva in njihov čas trajanja. Upoštevanje povprečnega časa trajanja vožnje z javnim prevozom je namreč smiselno predvsem v primerih, kot je konkretni, ko je razpoložljivost javnega prevoza slaba, trajanje vožnje pa spremenljivo, kar pomeni, da se čas trajanja vožnje bistveno razlikuje glede na uro dneva. Z upoštevanjem povprečja se prepreči, da bi odločitev o dopustnosti premestitve temeljila na izjemno ugodnih ali izjemno neugodnih okoliščinah, ki ne odražajo dejanskega vsakodnevnega dostopa do novega kraja dela.
sodna ureditev meje - predlog za ureditev meje - opisni zahtevek - predpostavke za izdajo - vodenje postopka - meja med javnim dobrim in zasebnim zemljiščem - opredelitev vrednosti spornega predmeta - vrednost spornega mejnega prostora - kriteriji za določitev - stanje po podatkih zemljiškega katastra
V primeru, ko se ureja meja med zemljiščem, ki je javno dobro, in zemljiščem, ki je v zasebni lasti, je namreč ureditev meje na podlagi močnejše pravice glede na ustaljeno in enotno sodno prakso edini način določitve meje, mejo pa je mogoče urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster.
V konkretnem primeru je edini možni kriterij za določitev meje kriterij močnejše pravice in meje ni mogoče urediti na drugačen način, zato bi bila opredelitev vrednosti spornega mejnega prostora iz tega razloga odveč, neekonomična in v nobenem oziru ne bi imela vpliva na odločitev.
ZPP člen 25, 25/1, 30, 30/1, 32. DZ člen 199. OZ člen 197.
spor o pristojnosti - pristojnost okrajnega sodišča - verzijski zahtevek - stvarna pristojnost - povrnitev stroškov preživljanja - premoženjskopravni spor - spor o zakonitem preživljanju mladoletnega otroka - povrnitev izdatkov zaradi preživljanja - verzija - plačilo preživnine - zahtevek za vrnitev preživnine - vrednost spornega predmeta
Tožnica v obravnavani zadevi zahteva vrnitev zneska 4.080,000 EUR, ki predstavlja povrnitev str0škov preživljanja skupne hčerke, ker toženec ni plačeval preživnine. Gre za zahtevek na podlagi 199. člena DZ, ki je po svoji pravni naravi verzijski zahtevek in gre zato za premoženjskopravni spor. Stvarna pristojnost v premoženjskopravnih sporih pa se določi po vrednosti spornega predmeta (30. in 32. člen ZPP).
ZD člen 32, 32/1, 32/2, 174, 210/1, 210/2, 210/2-3.
zapuščinski postopek - napotitev dediča na pravdo - zahtevek za izločitev iz zapuščine - prispevek dediča k povečanju ali ohranitvi vrednosti zapustnikovega premoženja - ugotovitev obsega zapuščine - darilna pogodba - predmet pogodbe - preuranjena odločitev - stroški v zapuščinskem postopku
Pritožnik svoj zahtevek opira na prispevek k ohranitvi/povečanju premoženja, ki je bilo predmet darilne pogodbe z 9. 2. 2021. Zato je treba prvenstveno ugotoviti, ali v zapuščino sodi tudi ta nepremičnina in v kakšnem deležu.