Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7. SPZ člen 72. OZ člen 140, 140/1. Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti ( Rim II ) člen 4, 4/2.
zahteva za plačilo odškodnine - skupni lastniki - materialna škoda na vozilu - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - dolžno ravnanje
Skladno z določili Uredbe (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Rim II) je sodišče prve stopnje za presojo zadeve pravilno uporabilo slovensko materialno pravo.
Skupni lastniki so dolžni skupno in sporazumno skrbeti za predmet skupne lastnine. To izhaja tako iz določila 72. člena SPZ kot tudi iz smiselne uporabe določil OZ o skupnosti in 69. člena DZ. Če se glede uporabe in upravljanja tega premoženja ne morejo sporazumeti, OZ v drugem odstavku 1005. člena predvideva možnost sprožitve nepravdnega postopka, v katerem sodišče imenuje upravitelja, ki odloča o skupnih zadevah. S tem bi tožnik lahko preprečil propadanje vozila in nastanek škode.
Tožnik je s svojim pasivnim ravnanjem konkludentno privolil v nastanek škode.
S kršitvijo svojega dolžnega ravnanja glede skupne stvari je na svojo škodo toženki dovolil, da je ta opustila svojo dolžnost oziroma privolil v dejanje, ki posega v njegove pravice. S tem pa je podan zakonski dejanski stan iz prvega odstavka 140. člena OZ.
odločitev o stroških postopka - končni uspeh pravdnih strank v pravdnem postopku - uspeh po višini - uspeh po temelju - delen uspeh
Pritožbeno sodišče se je v vmesni sodbi sklicevalo in delno povzelo sodbo in sklep Vrhovnega sodišča II Ips 166/2014, da bi na ta način dodatno konkretiziralo, katera dejstva so (lahko) predmet obravnave v nadaljnjem postopku pred sodiščem prve stopnje, ko bo to sodišče ugotavljalo utemeljenost zahtevka po višini. Glede na pritožbene navedbe, je treba (znova) pojasniti, da v izreku vmesne sodbe vsebovana ugotovitev, ki je določno opredeljena, pomeni, da tožbeni zahtevek po temelju obstoji in se ne nanaša le na posamezne predpostavke temelja ali njihove dele, kot bi bilo moč razumeti pritožbene navedbe, temveč zajema celotno podlago zahtevka.
pooblaščenec po zaposlitvi - pooblastilo na podlagi zakona - obseg pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - omejitve pooblastil pooblaščenca po zaposlitvi - pravilna izpolnitev obveznosti - pooblastilo za sklenitev prodajne pogodbe - pooblaščeni prodajalec - prodaja rabljenih osebnih vozil - nakup rabljenega vozila - izročitev predmeta pogodbe - dogovor o načinu plačila obveznosti - upravičenec za sprejem izpolnitve - pooblastilo za sprejem plačila - sprejem izpolnitve obveznosti - neobičajen način izpolnitve obveznosti - dogovor o drugačnem načinu izpolnitve - sporazum o nadomestni izpolnitvi - neobstoj pooblastila za sprejem kupnine - gotovinsko plačilo - pravice tretjih oseb - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Namen instituta pooblaščenca po zaposlitvi je v varstvu pravic tretjih, zato bo omejitev pooblastila do tretje osebe veljavna le, če jo je pooblastitelj o tem posebej obvestil ali če je to navzven razvidno v njegovih poslovnih prostorih. Sicer je omejitev interne narave in se s sklicevanjem nanjo delodajalec odgovornosti za ravnanja svojih zaposlenih ne more razbremeniti.
Zgolj dejstvo, da je prodajalec pri posameznih dokumentih potreboval podpis zakonitega zastopnika in tega tudi pridobil, ne pomeni, da je bila stranka seznanjena z neobstojem pooblastila za sprejem izpolnitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00084578
ZPP člen 454, 454/2. OZ člen 639, 639/3, 640, 660.
gospodarski spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - gradbena pogodba - podjemna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni zahtevki glede opravljenih del - znižanje plačila zaradi stvarnih napak
Znižanja plačila ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
Dokazni predlog "kot do sedaj predlagani dokazi" ne predstavlja substanciranega dokaznega predloga.
Ni mogoče šteti, da dokazni predlogi za zaslišanje strank in prič pomenijo zahtevo za izvedbo naroka. Stranka mora izvedbo naroka zahtevati izrecno.
OZ člen 5, 7, 561, 561/2, 561/3, 562, 562/1, 563, 563/1, 563/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - pogoji za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prevzem obveznosti - privolitev dediča - skupno življenje - neznosnost skupnega bivanja - spremenjene razmere - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - neizpolnjevanje obveznosti
Zakon za privolitev dedičev ne zahteva posebne obličnosti, zato je privolitev k prevzemu obveznosti preživljalca lahko dana izrecno ali s konkludentnim ravnanjem (npr. dejanskim izpolnjevanjem obveznosti).
V pogodbi dogovorjene obveznosti ne zahtevajo skupnega življenja niti to v pogodbi ni izrecno dogovorjeno, tako da je zaključek sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ne gre za skupno življenje in zato razloga neznosnosti skupnega življenja ne more biti, utemeljen.
Smrt prvotnega preživljalca sama po sebi ne pomeni spremembe pogodbenih razmer, ki bi upravičevala razvezo. Tudi ni res, da bistveno spremembo razmer (v taki meri, da postane izpolnitev pogodbe znatno otežkočena) predstavljata dejstvo, da so v pogodbi dogovorjene obveznosti osebne narave in dejstvo, da toženka ni izrecno prevzela pogodbenih obveznosti.
Preživljanec ne more enostransko zahtevati razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju, če je razlog za vzrok, ki ga zatrjuje kot podlago za razvezo pogodbe, njegovo lastno ravnanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00084943
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7,7/1. URS člen 22. OZ člen 6, 87, 87/1, 111, 111/3, 193, 198, 299, 346, 352, 352/3, 366, 378. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9, 21, 21/3. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1, 24/1-3.
kreditna pogodba v CHF - tipska pogodba - ničnost kreditne pogodbe - valutna klavzula v CHF - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - pojasnilna dolžnost banke - slaba vera banke - zastaranje kondikcijskega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - splošni petletni zastaralni rok - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - tek zakonskih zamudnih obresti
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo iz splošnega petletnega zastaralnega roka (346. člen in tretji odstavek 352. člena OZ), pri začetku teka zastaranja roka (366. člen OZ) pa je pravilno upoštevalo merila iz sodne prakse SEU, ki jih je povzelo Vrhovno sodišče RS v precedenčni odločbi II Ips 14/2020 z dne 6. 11. 2020 in kasneje še v II Ips 67/2021 z dne 21. 7. 2021.
Toženki je še pojasniti, da se po izrecni določbi tretjega odstavka 21. člena ZPotK za potrošniške pogodbe poleg ZPotK uporabljajo tudi določbe drugih predpisov, ki so za potrošnika ugodnejše. Tak predpis je ZVPot, ki ureja širši obseg pravic potrošnika oziroma obveznosti ponudnika, ki niso izrecno (drugače) urejene v ZpotK.
Sodišče druge stopnje zavzema stališče, da je toženka prišla v zamudo z izpolnitvijo obveznosti z vložitvijo tožbe, saj predhodno tožnika od nje nista zahtevala vrnitve preveč plačanega denarja.
plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - višina sodne takse - vrednost spornega predmeta - napačna odmera - nedenarni tožbeni zahtevek - navedba v tožbi - očitno prenizka vrednost spornega predmeta
Sodna praksa je jasna, odmerjena višina sodne takse se presoja tudi iz v ugovoru zoper plačilni nalog navedenih razlogov, ki se nanašajo na določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse.
Po (specialnem) prvem odstavku 31. člena ZST-1 pa je korekturna dolžnost podana le, če se pojavi utemeljen sum, da je tožnica vrednost spornega predmeta ocenila prenizko in nastane vprašanje pravilne podlage za odmero sodne takse. Sodišče po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri.
Pri ugotovitvenih (in nedenarnih) zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana (predvsem) na vrednost interesa, ki ga tožnica s posamezno tožbo zasleduje. Pravni interes ni vedno enak ekonomskemu interesu, ravno zato daje zakon tožnici pravico, da v tožbi sama navede vrednost spornega predmeta in s tem dobi možnost, da svoj interes tudi sama oceni. Medtem ko je pravilno stališče sodišča, da je tožničin interes v tem, da je njena terjatev v celoti poplačana, pa je vseeno pritrditi pritožbenim očitkom, da v tej pravdi tega (dejansko) ni pričakovati. Če bo uspešna, se bo tožnica lahko poplačala zgolj do vrednosti (spornih) nepremičnin, kar je ves čas tudi zatrjevala.
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 161, 163, 163/1. ZNP-1 člen 100. ZIZ člen 273a.
stiki pod nadzorom - začasna odredba - ogroženost otroka
S tem, ko mati dejansko nima nobenih stikov s sinom je otrok vsaj s stopnjo verjetnosti ogrožen, ker lahko popolna odsotnost stikov vodi v odtujenost od starša, s katerim sicer ne živi, kar pa lahko ima negativne posledice za njegov nadaljnji psihofizični razvoj.
gospodarski spor majhne vrednosti - neprerekana dejstva - domneva priznanja neprerekanih dejstev - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nedovoljen pritožbeni razlog - nova dejstva in dokazi - nedovoljena pritožbena novota
Toženka se kljub trditvi iz ugovora zoper sklep o izvršbi, da si pridržuje pravico izjaviti se o vtoževanem računu, te možnosti v nadaljevanju postopka ni poslužila, saj na pravilno vročeno dopolnitev tožbe (s priloženim računom) kljub pozivu sodišča ni odgovorila. Sodišče prve stopnje je zato navedbe tožnice iz dopolnitve tožbe na podlagi drugega odstavka 214. člena ZPP pravilno štelo kot neprerekane in torej nesporne.
Pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 442. členom ZPP), saj pritožnica ne zatrjuje, da jih brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje, ravno nasprotno pa sicer izhaja tudi iz poteka samega postopka.
ZVEtL-1 člen 3, 48, 48/2, 48/4. ZNP člen 30, 30/1, 33, 33/3, 37. ZPP člen 323, 323/6, 323/7, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skrajšana obrazložitev - rok za napoved pritožbe - pravočasnost napovedi pritožbe - prepozno vložena vloga - pravni interes za vložitev pravnega sredstva - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zemljiškoknjižni lastnik zemljišča kot formalni udeleženec postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izbrisana družba kot zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - pomanjkanje zemljiškoknjižne realizacije dogovorjenega prenosa lastninske pravice - načelo pravne varnosti - materialna pravnomočnost sklepa izdanega v nepravdnem postopku - subjektivne meje pravnomočnosti odločbe nepravdnega sodišča
Po ZVEtL-1 se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno, z učinki materialne pravnomočnosti, kar pomeni, da, upoštevaje subjektivne meje pravnomočnosti, udeleženci postopka nimajo pravdne poti. Pot pravde imajo na razpolago le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - odstop dednega deleža - izjava o odstopu dednega deleža - odpoved dedovanju v korist sodediča - odpoved dediščini v korist sodediča - učinek izjave dane v zapuščinskem postopku - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Izjava o odstopu dednega deleža učinkuje le glede znanega zapuščinskega premoženja, ne pa tudi glede pozneje najdenega premoženja.
URS člen 21, 22, 2a. ZKP člen 265, 307, 307/3, 371, 371/2, 369, 369/4, 377, 377/3.
sojenje v nenavzočnosti - resen dvom v dokazne zaključke izpodbijane sodbe - psihiatrično izvedensko mnenje - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - procesna sposobnost
Okoliščina, da je bilo v istočasno potekajočem kazenskem postopku odrejeno izvedenstvo psihiatrične stroke, zadošča za resen dvom v obtoženčevo duševno stanje glede udeležbe v kazenskem postopku.
Izvedba naroka za glavno obravnavo v navzočnosti procesno (razpravno) nesposobnega obtoženca pomeni kršitev njegove procesne subjektivitete in predstavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
ZPP člen 116, 116/1, 343, 343/2, 346, 346/1. ZD člen 173, 173/3.
zavrženje pritožbe kot prepozne - prepozna pritožba v nepravdnem postopku - poseg v pravice tretjih oseb - pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev pritožbe - upravičen vzrok za zamudo roka za opravo dejanja
Niso podani pogoji za obravnavanje prepozne pritožbe po tretjem odstavku 173. člena ZD, v skladu s katerim lahko pritožbeno sodišče upošteva tudi prepozno pritožbo, a le ob predpostavki, da s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijan sklep. Ker pritožba oporeka omejitvi dedovanja (v celotni predlagani višini), bi bilo z njenim vsebinskim obravnavanjem lahko poseženo v pravice RS.
DZ člen 73, 74. ZSR člen 1, 2, 2/2, 10, 34, 34/1. SZ člen 117. ZPP člen 337, 337/1.
določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - višina dohodka zakoncev - razlika v plačah - razlika v vrednosti - obveznosti v zvezi s posebnim premoženjem enega od zakoncev - dolg zakonca, nastalega v zvezi s posebnim premoženjem - izpolnitev preživninske obveznosti - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - preživninski zavezanec - obligacijski zahtevek - stvarnopravni zahtevek - neznatni del obveznosti - nematerialni prispevek zakoncev - gospodinjska dela - skrb za dom in družino - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema - darilni namen - opredelitev posameznih prispevkov zakoncev in sorodnikov k obnovi in nadgradnji stanovanjske stavbe - ugodnost privatizacijskega odkupa stanovanja - kadrovsko stanovanje - bivši imetnik stanovanjske pravice - določitev imetnika pravice uporabe stanovanja - posebno premoženje zakonca - vložek posebnega premoženja enega zakonca v skupno premoženje - skupna denarna sredstva zakoncev - izpodbijanje dejanskih ugotovitev - nedopustna pritožbena novota
Pri plačevanju preživnine za otroka, ki ga ima eden izmed zakoncev iz zveze s tretjo osebo, gre lahko za izpolnjevanje posebne obveznosti tega zakonca iz sredstev skupnega premoženja. Na višino deležev skupnega premoženja lahko tako ravnanje vpliva le, ko zaradi izpolnjevanja preživninske obveznosti pride do bistvene razlike med višinama dohodkov obeh zakoncev. Povedano drugače: razpoložljiv mesečni dohodek, ki ga preživninski zavezanec lahko vloži v skupno premoženje, je nižji za višino njegove preživninske obveznosti. Le, če zaradi tega pride do bistvene razlike med višinama dohodkov zakoncev, je zakoncu, ki je hkrati preživninski zavezanec, mogoče očitati, da je v skupno premoženje vložil manj, zaradi česar mu pripada nižji delež na tem premoženju. Če izpolnjevanje preživninske obveznosti ne povzroči bistvene razlike med dohodki zakoncev, na višino deležev na skupnem premoženju ne vpliva.
Enako visok vložek posebnega premoženja vsakega od zakoncev ne more vplivati na velikost njunih deležev na skupnem premoženju.
ZSR je ločeval med imetnikom pravice do uporabe stanovanja in imetnikom stanovanjske pravice, pri čemer je bil ugodnejši odkup, skladno z določbami SZ, omogočen le imetnikom stanovanjske pravice.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZIZ člen 15, 169, 169/6.
standard obrazloženosti - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine - Center za socialno delo (CSD) - prodaja nepremičnine dolžnika
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je izpodbijana odločitev obremenjena s procesno kršitvijo, saj ne dosega standarda obrazloženosti, ki še dopušča vsebinski preizkus sklepa (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S poudarkom, da se je prodajalo nepremičnino, ki predstavlja dolžnikov dom, se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu do tega sploh ni opredelilo. Dolžnik v pritožbi navaja, da obstaja očitno nesorazmerje med izterjevano terjatvijo ter ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, zaradi česar bi moralo sodišče na podlagi šestega odstavka 169. člena ZIZ o tem obvestiti tudi pristojni center za socialno delo, kar pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pojasniti je, da zaradi varstva socialnega položaja dolžnika zakon določa posebna pravila, kadar teče izvršba na dolžnikovo nepremičnino (stanovanje ali stanovanjsko hišo), ki je njegov dom, in upnik izterjuje terjatev, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine (šesti odstavek 169. člen ZIZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00085444
OZ člen 455. ZPP člen 110, 110/2.
prodajna pogodba - rok plačila - zapadlost plačila - plačilo kupnine - sočasna izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - valuta - dokaz z zaslišanjem strank - predložitev zdravniškega potrdila - predlog za podaljšanje roka - neopravičena odsotnost z naroka
Toženec je v predlogu za podaljšanje roka obvestil sodišče, da zdravniškega potrdila ni uspel pridobiti zaradi zdravniške stavke, kar je zunaj njegove sfere. Enak očitek uveljavlja tudi v pritožbi. Sodišče prve stopnje po njegovem mnenju ni postopalo pravilno, ker bi moralo glede na opisane okoliščine, na katere toženec ni mogel vplivati, na novem naroku toženca zaslišati. Pritožbeno sodišče temu očitku ne sledi. Toženec namreč niti ni pojasnil, ali si je sploh prizadeval pridobiti zdravniško potrdilo pri osebnem zdravniku, ki bi mu bilo zavrnjeno, kar bi lahko bil razlog izven njegove sfere, da ni mogel pridobiti zdravniškega potrdila. Sodišču zato, ker toženec ni dokazal opravičene odsotnosti z naroka, kjer bi moral biti zaslišan, ni bilo treba razpisati novega naroka za glavno obravnavo.
Sodišče prve stopnje je, ko se je sklicevalo na 455. člena OZ, le poudarilo, da če se v prodajni pogodbi stranki ne dogovorita drugače, velja, da je obveznost plačila kupnine zapadla že ob izročitvi blaga (sočasna izročitev stvari in plačilo kupnine oziroma odložitev izročitve stvari do plačila kupnine). Ker je sama tožnica trdila, da je toženec v februarju 2022, ko je odplačal do takrat zapadli dolg, prosil za 30 dnevni rok plačila, tožnica pa se je s tem strinjala, je sodišče prve stopnje napravilo pravilen materialno pravni zaključek, da je bil med strankama dogovorjen 30-dnevni rok plačila. Dogovora med strankama o valuti plačila, in da terjatve sploh še niso zapadle v plačilo, toženec ni uspel dokazati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00084684
ZIZ člen 29a, 226, 227, 268, 272, 272/1, 273. ZVPot člen 22, 22/1, 23, 24, 24/1, 24/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 2, 14, 22.
varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kreditna pogodba v CHF - tožba na ugotovitev ničnosti - ničnost kreditne pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zadržanje učinkov - prepoved razpolaganja s terjatvijo - neprimerno sredstvo zavarovanja - izrek denarne kazni - namen zavarovanja z začasno odredbo - oblikovalna odločba - načelo sorazmernosti - omejitev pravice do sodnega varstva - pravica do zasebne lastnine - abstraktna nevarnost - narok v postopku zavarovanja terjatev - dokazni standard verjetnosti - nasprotujoče si trditve stranke - nesklepčnost trditev - dokazno breme - enakovrednost dokazov obeh strank - (ne)izvedba predlaganih dokazov - pravica do obrambe v postopku - poseg v pravico do izjave - dokaz z zaslišanjem prič - Direktiva Sveta 93/13/EGS - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - tuja valuta denarne obveznosti - valutno tveganje - načelo vestnosti in poštenja - dobra vera ob sklepanju pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - nepošten pogodbeni pogoj - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - lojalna razlaga nacionalnega prava - moratorij
Tožnici do pravnomočnega zaključka tega postopka ne bo treba plačevati obrokov kredita. Ker je s takim ukrepom že (začasno) vzpostavljen pravni in dejanski položaj, v katerem bi bil potrošnik, če nepoštenega pogoja ne bi bilo, je šteti, da bi bila prepoved razpolaganja s terjatvami, izterjave ali uveljavljanja kakršnegakoli drugačnega poplačila teh terjatev, pod grožnjo denarne kazni za primer kršitve prepovedi, prekomeren (nesorazmeren) poseg v toženkino ustavno pravico do sodnega varstva.
Za zavarovanje oblikovalnega zahtevka že po naravi stvari ni potreben izrek denarne kazni – zadržanje učinkovanja nastopi že s samo začasno odredbo, ne glede na voljo in ravnanje toženke.
Sodišče mora v okviru skrbi za enakovredno obravnavo strank paziti, da ne bi bila katera od njiju zaradi neizčrpane dokazne ponudbe procesno prikrajšana. Presoja, ali je neko dejstvo šteti za (ne)dokazano, mora temeljiti na dokaznih standardih, ki so za obe stranki enaki. Osnovno dokazno izhodišče je, da nosi stranka dokazno breme glede dejstev, ki so ji v korist (dejstev, ki utemeljujejo njene zahtevke ali ugovore).
Sodišče prve stopnje se je opredelilo, zakaj šteje, da je tožnik izkazal pogoj nevarnosti iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pravilno pojasnilo, da objektivna nevarnost za uveljavitev terjatve (s stopnjo verjetnosti) izhaja iz toženkinega že izvedenega aktivnega sodelovanja pri odsvojitvi dolžnikovega (moževega) premoženja. Obrazložilo je, da vse navedene okoliščine skupaj – do tega, da je šlo za delitev skupnega premoženja po mnogih letih zakonske zveze in ob njenem nadaljnjem trajanju, časovni komponenti (sklenitev Sporazuma kmalu po prejemu tožnikovega opomina) in sami vsebini Sporazuma – dajejo podlago za verjetnost zatrjevane nevarnosti (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa in točke 16 – 17 obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje o začasni odredi z dne 18. 10. 2024).
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravni interes - zavrženje tožbe - lovska zveza - stroškovna odločitev - povod za tožbo - okoliščine konkretnega primera - delitev stroškov glede na uspeh v postopku
Tožnik je zahteval razveljavitev sklepa občnega zbora tožene stranke in ponovno včlanitev. Pripoznava takega zahtevka pa ne nasprotuje niti moralnim niti prisilnim predpisom. Zato tudi ni podana očitana procesna kršitev iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Po presoji pritožbenega sodišča bi bilo mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo, če bi izkazala, da je tožnika pozivala na predložitev potrebnih dokumentov, pa se ta na pozive ne bi odzival. Glede na opisane okoliščine primera pritožbeno sodišče šteje, da je tožena stranka dala povod za tožbo in zato ne gre za situacijo iz 157. člena ZPP, ampak je tožena stranka tožniku dolžna povrniti pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje, po načelu uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZFPPIPP člen 103, 103/7, 105, 105/1, 114, 114/1, 114/1-3, 294, 355, 355/2, 355/2-7, 355/2-9. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 21.
predračun stroškov stečajnega postopka - stroški upravitelja - tekoči stroški - občasni stroški - fiksni stroški - razlog podobnosti - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - exceptio illegalis
Stroški pisarniškega poslovanja po 21. členu Pravilnika se morajo neposredno nanašati na konkreten stečajni postopek. Takšni pa niso stroški amortizacije pritožničine pisarniške opreme ter stroški njene internetne povezave, računalniške opreme, ogrevanja, najema njene pisarne ipd., kot tudi ne stroški z zavarovanjem njene odškodninske odgovornosti. Ti stroški so fiksni, nastajajo neodvisno od obsega upraviteljevega dela, tako da niso neposredno povezani s konkretnimi postopki.