• Najdi
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>
  • 301.
    VSL Sklep I Cp 2029/2024
    25.2.2026
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00091764
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 44/4.
    določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - izpolnjevanje dejanskih kriterijev - družbena lastnina - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - parkirišča - prostorski akti in upravna dovoljenja - upravna odločba - dostopna pot - pretekla raba - redna raba - upravni akt
    Odločilno težo pretekli rabi se daje v primerih/situacijah ugotavljanja obsega pripadajočega zemljišča, ko upravne/lokacijske dokumentacije ni na razpolago, za kar pa v obravnavani zadevi ne gre.
  • 302.
    VSL Sklep IV Ip 180/2026
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00091358
    ZIZ člen 45, 45/2, 53, 53/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ člen 288.
    izterjava preživnine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - odgovor na ugovor - vročanje odgovora na ugovor dolžniku - pravica do izjave v postopku - pravica do informacije - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vračunanje izpolnitve - sklep o izvršbi - obrazloženost sklepa - predlog za izvršbo - sestavni del sklepa
    V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker tako za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno očitane absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti. V primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, mora sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka.

    Sodišče je dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je naveden v predlogu za izvršbo, ki je bil dolžniku vročen skupaj s sklepom o izvršbi in ki je, glede na drugi odstavek 45. člena ZIZ, sestavni del sklepa o izvršbi. V primeru, ko sodišče predlagano izvršbo dovoli, vsebine predloga za izvršbo ne prepisuje, saj bi to bilo neekonomično. Tudi enotna in usklajena sodna praksa določbo drugega odstavka 45. člena ZIZ razlagata tako, da predlog za izvršbo šteje kot sestavni del sklepa o izvršbi.
  • 303.
    VSL Sklep IV Cp 359/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091218
    DZ člen 135, 136, 136/1, 157, 161, 162, 162/1.
    razmerja med starši in otroki - ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - namestitev otroka v rejniško družino - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - ogroženost otroka - starševska skrb - rejništvo - sprememba ukrepa
    Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.
  • 304.
    VSL Sklep V Cp 239/2026
    25.2.2026
    SODNE TAKSE
    VSL00091142
    ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/1, 12/3, 12a, 12a/3, 12a/4, 12a/5. ZPP člen 7, 212.
    dopolnitev vloge - trditveno in dokazno breme stranke - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - skopa trditvena podlaga - zavrženje predloga - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga
    Taksna oprostitev (v ta okvir sodi tudi odloženo ali obročno plačilo takse) predstavlja izjemo od splošne obveznosti plačila sodnih taks, zato je trditveno (in dokazno) breme o izpolnjevanju pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na predlagatelju. Če želi uživati privilegij oprostitve, odloga ali obročnega plačila takse, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) o svojem dohodkovnem in premoženjskem stanju, iz katerih izhaja, da bi bila s (takojšnjim ali celotnim) plačilom takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja (sam in družinski člani).
  • 305.
    VDSS Sklep Psp 228/2025
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00093402
    ZDSS-1 člen 69. ZPP člen 154, 154/1, 199, 199/1.
    stranski intervenient - začasna nezmožnost za delo - povračilo stroškov postopka

    Tožnica v postopku ni uspela, saj je sodišče postopek ustavilo zaradi umika tožbe. Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP mora zato nasprotni stranki in njenemu stranskemu intervenientu povrniti stroške.

  • 306.
    VSL Sodba II Cp 1492/2024
    25.2.2026
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091171
    OZ člen 149.
    odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost občine - padec na stopnicah - mokre in spolzke stopnice - nevarna dejavnost - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje
    Vzpenjanja po stopnicah, ki izpolnjujejo pogoje za varno hojo, brez dvoma ni mogoče šteti za nevarno dejavnost v smislu 149. člena OZ, niti če gre za mokro zunanje stopnišče, saj gre za vsakodnevno in običajno dejavnost, ki se brez poškodb dnevno izvaja s strani tudi gibalno oviranih oseb, otrok in starejših.
  • 307.
    VSL Sklep III Ip 184/2026
    25.2.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00091353
    ZIZ člen 106, 257, 259, 259/2.
    izvršba zaradi izterjave preživnine - predhodna odredba za zavarovanje preživninske terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - domnevana nevarnost
    Zavarovanje s predhodno odredbo v skladu s svojo pravno naravo pomeni predčasni začetek izvršbe s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je rubež denarnih sredstev v obsegu zavarovanega zneska, vendar v tem postopku poplačilo ni mogoče. V postopku zavarovanja gre le za zavarovanje poplačila terjatve upnice, ki ga bo upnica uresničila v okviru predlagane izvršbe po izpolnitvi pogojev za izvršbo ob zapadlosti terjatve.

    Dolžnik si je s trditvami v ugovoru in v pritožbi v nasprotju, ko enkrat trdi, da redno izpolnjuje obveznost plačila preživnine po izvršilnem naslovu in zato niso podani pogoji za predhodno odredbo, drugič pa priznava, da ne plačuje preživnine v celoti, temveč še vedno v nižjem znesku in bi bila predhodna odredba lahko izdana le za razliko neplačane preživnine. Ob tem pritožbeno sodišče poudarja, da kakršnakoli oblika neizpolnjevanja obveznosti po izvršilnem naslovu ali v višini, kot jo določa izvršilni naslov ali v predpisanih rokih, pomeni neizpolnitev obveznosti. Delna izpolnitev preživninske obveznosti tako še vedno pomeni neizpolnitev v celoti in je upnica za preostalo neplačano preživnino upravičena do predlaganja izvršbe za zapadle zneske preživnin, kakor tudi do zavarovanja v bodoče zapadlih zneskov preživnin v celotnem znesku s predhodno odredbo. Še več, ravno redno s strani dolžnika plačevanje preživnine v nižjem znesku, kot izhaja iz izvršilnega naslova, kaže na dolžnikovo nepripravljenost tudi v bodoče plačevati preživnino v višini, kot jo je dolžan po izvršilnem naslovu.
  • 308.
    VSL Sodba I Cp 1471/2025
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00091174
    ZPP člen 394, 394-6, 394-10, 400, 400/3.
    spor o veljavnosti oporoke - ničnost oporoke - obnova postopka - nadomestitveni postopek - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - dokazna ocena izpovedi prič - zapustnikovo uničenje oporoke - ponarejena listina - pravočasno navajanje dejstev in dokazov
    Obnova postopka ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so že bila ugotovljena v predhodnem postopku, prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova. Predlagatelj v obnovljenem postopku tudi ne more ponovno uveljavljati ugovorov materialnopravne narave, s katerimi ni bil uspešen v predhodnem postopku, saj bi to preseglo namen in vsebino obravnavanega izrednega pravnega sredstva.

    Toženka bi lahko presojo dokazov z izven postopka naknadno pridobljenim mnenjem strokovnjakinje in postavitvijo novega izvedenca za preiskavo pisanj v obnovljenem postopku dosegla le ob pogoju nekrivde, ki pa ga ni izkazala.
  • 309.
    VSL Sklep VII Kp 83261/2022
    25.2.2026
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00091535
    KZ-1 člen 300, 300/1. ZIKS-1 člen 98a, 98a/11. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11. URS člen 29.
    prestajanje zaporne kazni - premestitev v prostore s strožjim režimom - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - grožnje - isti historični dogodek - razmerje med disciplinskim in kazenskim postopkom - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP)
    Sodišče se v sodbi ni opredelilo do ugovora obrambe o kršitvi prepovedi ponovnega sojenja (načelo ne bis in idem), v zvezi z očitanim kaznivim dejanje grožnje pravosodnemu policistu v ZPKZ in postopkom po 98.a členu ZIKS-1, v katerem je bila obsojencu izdana odločba o namestitvi v strožji režim.
  • 310.
    VSM Sklep II Kp 20425/2017
    25.2.2026
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSM00092026
    URS člen 14. KZ-1 člen 86, 86/4, 86/9. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
    načelo enakosti pred zakonom - individualizacija kazenske sankcije - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - zapor ob koncu tedna - objektivne in subjektivne okoliščine - odnos do kaznivega dejanja

    Ob tem velja dodati, da gre pri pritožbeno izpostavljenih okoliščinah iz devetega odstavka 86. člena KZ-1 za primeroma naštete okoliščine, ki naj jih sodišče pri odločitvi upošteva. To pa ne pomeni, da ne more sodišče ob ustreznih okoliščinah zadeve posameznim izmed njih pripisati večjega pomena ter jih zato kot ključne poudariti pri svoji odločitvi.

    Poleg okoliščin, ki jih primeroma navaja določba devetega odstavka 86. člena KZ-1, je tako treba upoštevati in presoditi tudi okoliščine, povezane z osebnostjo storilca in dejanjem, za katerega je bil spoznan za krivega. Pri tej odločitvi mora sodišče upoštevati tudi vse tiste okoliščine, ki so bile odločilne že pri izbiri vrste in odmeri višine kazni.

    Sodišče prve stopnje ni kršilo načela enakosti pred zakonom, čeprav je drugemu obsojencu, sostorilcu v tej zadevi, omogočilo, da zaporno kazen prestane na alternativni način, z delom v splošno korist.

  • 311.
    VSL Sklep IV Cp 173/2026
    25.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091733
    DZ člen 7, 7/1, 7/3, 141, 141/8, 157, 157/1, 157/2, 161.
    začasna odredba o stikih - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - dokazni standard za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - dokazovanje z izvedencem - ukinitev stikov z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka
    Začasne odredbe se izdajo le izjemoma, če so interesi otroka tako akutno ogroženi, da ni mogoče čakati na zaključek postopka o glavni stvari.

    Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro dokazno oceno, ali je ogroženost tolikšna, da je z začasno odredbo treba nemudoma zavarovati korist otroka. Praviloma se izvede „nezamudne“ dokaze, zamudnih dokazov (kot na primer dokaz z izvedencem) pa v okviru samostojnega postopka izdaje začasne odredbe načeloma ni treba izvesti, temveč je to stvar postopka o glavni stvari.
  • 312.
    VSL Sklep IV Cp 248/2026
    25.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ŠOLSTVO
    VSL00091111
    ZPP člen 70, 70-6. ZNP-1 člen 46. DZ člen 136, 137, 161, 162, 162/2. ZOsn člen 5, 44, 44/2.
    začasna odredba v družinskih zadevah - omejitev starševske skrbi - pravica do izobraževanja - pravica do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji - vpis otroka v osnovno šolo - pravica do šolanja - ogroženost otroka - obveznosti v zvezi s šolanjem otrok - obveznosti staršev - pravica do izbire - izločitev sodnika - pogoji za izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - nestrinjanje z odločitvijo sodišča - strokovni delavec CSD - procesna veljavnost dejanj - pooblastilo zastopnika - zasebna šola - starševska skrb
    Nasprotna udeleženca v nasprotju z določbo drugega odstavka 44. člena ZOsn nista vpisala otroka, ko je dopolnil šest let, v prvi razred osnovne šole. Zavrnila sta kakršnokoli obliko osnovnošolskega izobraževanja, kot ga določa 5. člen ZOsn - v javni ali zasebni šoli, ki izvaja javno veljavni izobraževalni program in je vpisana v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov pri ministrstvu, pristojnem za šolstvo, kakor tudi šolanje na domu. Zgolj znotraj tega okvira imata nasprotna udeleženca pravico do svobodne izbire.
  • 313.
    VSL Sodba II Cp 2113/2024
    24.2.2026
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091133
    OZ člen 6, 6/2, 147, 171.
    odškodninska odgovornost - čiščenje skupnih delov - mokra in spolzka tla - spolzko stopnišče v stanovanjski stavbi - padec po stopnicah - soprispevek oškodovanca - višina soprispevka oškodovanke - opozorilne table za nevarnost - dolžnost opozorila na pretečo nevarnost - novejša sodna praksa
    Utemeljene pa so pritožbene navedbe glede tožničinega soprispevka. V skladu s prvim odstavkom 171. člena OZ ima oškodovanec, ki je tudi sam prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je bila škoda večja, kot bi bila sicer, pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem poudarilo zlasti, da je tožnica s svojo nepazljivostjo pri hoji, ko ni gledala pod noge, prispevala k nastanku škode v 30 %. Po oceni višjega sodišča pa bi pri tem moralo upoštevati tudi druge ugotovljene okoliščine, in sicer, da bi tožnica morala opaziti mokra tla na podestu (in zato ustrezno prilagoditi hojo), zlasti pa biti bolj pozorna glede na to, da se čiščenje v zgradbi, kjer živi že več let, vedno opravlja ob sobotah ali nedeljah (škodni dogodek se je pripetil v soboto). Upoštevaje vse navedeno je tožnica po oceni višjega sodišča k nastanku škode prispevala v 70 %.
  • 314.
    VSL Sklep V Cp 143/2026
    24.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00091334
    ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 137, 137/1.
    zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - subjektivni in objektivni rok - vloga, ki jo vloži stranka sama - vročitev odločbe pooblaščencu - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - vročanje pooblaščencu - neposredna vročitev stranki - pravilna vročitev
    Tožnika v tem postopku zastopa pooblaščenka, zato je bil sklep vročen njej. Vročitev neposredno stranki, ki ima pooblaščenca, sploh ne bi štela za veljavno opravljeno in bi pomenila bistveno kršitev določb postopka.
  • 315.
    VSL Sklep III Cp 2309/2025
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSL00091143
    ZD člen 131, 132, 143, 175.
    začasni skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - udeleženci zapuščinskega postopka - druge osebe - upnik v zapuščinskem postopku - zavrženje predloga
    Institut začasnega skrbnika zapuščine ureja prvi odstavek 131. člena ZD, ki določa, da ga sodišče postavi, če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče ter v drugih primerih, kadar je to potrebno. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je v obravnavani zadevi krog potencialnih dedičev, znan. Tega v ničemer ne spremeni dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, saj zapuščina na dediče preide že v trenutku zapustnikove smrti (132. člen ZD).

    Namen instituta je ohraniti zapuščino in zanjo poskrbeti oz. jo upravljati vse od zapustnikove smrti do trenutka, ko postane znano, kdo so dediči. Sodišče zato mora skrbnika imenovati v primerih: ko ni jasno ali dediči obstajajo in ali so vsi znani; ko je vsaj en izmed dedičev neznanega bivališča oz. drugače nedosegljiv; ko obstoji spor zaradi obstoja oz. veljavnosti oporoke in se (še) ne ve, kdo bo dedič; itd. Nasprotno, imenovanje skrbnika ni potrebno, ko je na drug način poskrbljeno za upravljanje zapuščine, ko so (vsi) dediči znani in lahko sami poskrbijo za začasno upravljanje zapuščine. Prvenstveno je torej namen postavitve začasnega skrbnika zapuščine zaščita interesov (vseh) dedičev v zvezi z zapuščino. Nikakor pa ne skrb za morebitne terjatve ali zahtevke upnikov oz. tretjih oseb do zapuščine.

    Med 'druge osebe' sodijo osebe, ki poleg dedičev in volilojemnikov uveljavljajo zahtevke iz naslova dedovanja, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Na primer osebe, ki zahtevajo izločitev v korist potomcev, upravitelj in skrbnik zapuščine, izvršitelj oporoke ali upniki, ki so skladno s 143. členom ZD zahtevali ločitev zapuščine od dedičevega premoženja (ločitveni upniki). Takega zahtevka pritožnik ne uveljavlja. Sodna praksa je tudi jasna, da upniki, ki ločitve ne zahtevajo, niso udeleženci zapuščinskega postopka.
  • 316.
    VSL Sklep IV Cp 159/2026
    24.2.2026
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00091241
    DZ člen 139, 143, 143/1, 143/2, 151, 151/1, 151/4.
    sprememba naslova prebivališča - sprememba stalnega prebivališča - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - spremenjene okoliščine - izvajanje starševske skrbi - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - ureditev stikov
    Sodišče prve stopnje ni spregledalo izražene želje otroka oziroma mnenja CSD, temveč je ob celoviti presoji pravno relevantnih dejstev sprejelo drugačen zaključek. Razlogi, ki jih navaja A. v svoji izjavi, namreč niso povezani s formalno določitvijo naslova, temveč ureditvijo časa (stikov), ki ga preživlja z enim in drugim od staršev. Navedeno pa ni predmet tega postopka.
  • 317.
    VSL Sodba II Cp 179/2025
    24.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00091653
    OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZPP člen 8.
    odškodninska odgovornost - nesreča pri sankanju - dokazovanje nevarnosti - nevarnost - izvedenec - dokazna ocena - trditvena podlaga za izvedbo dokaza z izvedencem - tehnična ureditev prog - trditveno in dokazno breme glede neskrbnosti - običajne nevarnosti
    Upravljavec sankališča ali organizator sankanja odgovarja le za škodo, ki je posledica njegove neskrbnosti, ne pa za škodo zaradi tveganja, ki ga sankanje kot rekreativna športna dejavnost prinaša samo po sebi. Padci in poškodbe ne pri smučanju ne pri sankanju niso nekaj neobičajnega, četudi so posledica izgube oblasti (zaradi prehitre vožnje, napačne izbire trase, …). Posameznik, ki se športne dejavnosti udeleži, pa s takšnim tveganjem soglaša.
  • 318.
    VSM Sodba I Cp 1020/2025
    24.2.2026
    DEDNO PRAVO
    VSM00092107
    ZD-D člen 8, 26, 26/1, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 42/1, 61, 142. ZPP-E člen 339, 339/2, 339/2-15.
    ničnost oporoke - veljavnost pravnih poslov - uporaba pravil obligacijskega prava - razdedinjenje - nujni dedič - prehod premoženja na dediče - zahtevek za ugotovitev ničnosti - oporočni dedič - zakoniti dedič
    Oporoka je pravni posel civilnega prava, predpostavke za veljavnost pravnih poslov so določena v OZ. Zahtevek za ugotovitev ničnosti je torej dopusten, čeprav z 61. členom ZD ni predviden.
  • 319.
    VSM Sklep II Cp 63/2026
    24.2.2026
    STVARNO PRAVO
    VSM00091456
    SPZ člen 33.
    motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - dejanje ni dokazano - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - neprimeren dokaz
    Za razsojo predmetne zadeve ni pomembno, ali je toženec v preteklosti že motil posest tožnika, temveč je pomembno oziroma pravno odločilno zgolj ali je ravno toženec motil posest tožnika v predmetni zadevi.
  • 320.
    VSL Sklep III Cp 1975/2025
    23.2.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00090953
    ZPP člen 154, 154/3. DZ člen 74, 74/1, 83.
    ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - določitev deleža zakoncev na skupnem premoženju - pritožba zoper odločitev o stroških postopka - stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke - presoja uspeha v pravdnem postopku - delni uspeh v pravdi - vrednotenje uspeha v pravdi - sorazmerno majhen uspeh
    Deleža delnega uspeha v pravdi, v kateri stranka uveljavlja nedenarne zahtevke, ni mogoče ugotavljati matematično, temveč ga mora sodišče oceniti glede na vse okoliščine zadeve, upoštevaje zlasti vsebino in pomen posameznih zahtevkov.
  • <<
  • <
  • 16
  • od 50
  • >
  • >>