ZVO-1 člen 51a, 51a/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 3, 3/2, 3/2-2.
varstvo okolja - predhodni postopek - presoja vpliva na okolje
Toženka v obravnavanem primeru predmetnih skladišč ni obravnavala samih zase, temveč kot del naprave za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, niti svoje odločitve ni oprla na točki C.III.3 in C.III.3.1 Priloge 1 Uredbe o presoji vplivov na okolje in tam določena praga. Glede na navedeno je za konkretni poseg tako upoštevaje slovensko, kot evropsko pravno ureditev, treba izvesti postopek, v katerem se odloči, ali je za ta poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - odstranitev odloženih odpadkov - zemljišče v lasti republike slovenije - inšpekcijski zavezanec
Prvostopenjski organ je bil še pred izdajo izpodbijane odločbe seznanjen z okoliščinam, ki kažejo na to, da je povzročitelja odpadkov mogoče ugotoviti.
Ne glede na to, da je bilo treba tožbi ugoditi že iz navedenega razloga, pa sodišče za primer, da v ponovljenem postopku plačila stroškov ne bo mogoče naložiti povzročitelju, dodaja, da bo moral upravni organ v takšnem primeru podrobneje raziskati tudi položaj tožnice v razmerju do nepremičnin, na katerih so bili odloženi odpadki.
V tem pogledu je zato pomembna tudi razmejitev med položajem, ki bi ga tožnica imela kot posestnica, od položaja, ki bi ga imela kot „pojavna oblika države“, to je kot subjekt, na katerega so prenesena zakonska pooblastila v zvezi z opravljanjem nalog gospodarjenja z obravnavanimi zemljišči v lasti države in v tem okviru tudi pooblastila za izvrševanje nalog glede zagotavljanja njihove pravne in dejanske urejenosti, zaradi česar mora prevzeti bremena, ki jih zakon nalaga lastniku.
Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst člen 6, 6/3. ZUS-1 člen 32, 32/2.
V konkretnem primeru je izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov, kot strogo zavarovane živalske vrste, ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo. Poleg tega bi bilo z izvršitvijo izpodbijanega akta poseženo v biotsko raznovrstnost in varstvo naravnih vrednot. Že po naravi stvari pa je jasno, da bi bila morebitna odprava izpodbijanega akta v primeru, če bi bil le-ta izvršen, torej če bi bili medvedi odstreljeni še pred odločitvijo o glavni stvari, povsem brez učinka, saj stanja pred njeno odpravo ne bi bilo več mogoče vzpostaviti in bi do zatrjevanih posledic lahko prišlo.
ZVO-1 člen 110b, 157. ZUP člen 9, 144, 144/1, 144/1-4, 211, 211/1. Uredba o odlagališčih odpadkov (2014) člen 2, 2/2, 2/2-2.
ukrep inšpektorja za okolje - predelava nenevarnih odpadkov - okoljevarstveno dovoljenje - preseganje mejnih vrednosti - okoljska škoda - skrajšani ugotovitveni postopek
Uporabo predpisa, ki določa parametre za inertne odpadke, zapoveduje okoljevarstveno dovoljenje s tem, ko določa, da morajo kemijske lastnosti proizvedenega gradbenega materiala ustrezati zahtevam za inertne odpadke, kar pomeni, da material ne sme presegati mejnih vrednosti parametrov iz Uredbe o odlagališčih odpadkov. Te zahteve veljajo za sam proizvod ne glede na način in mesto njegove uporabe. Material mora ustrezati tem zahtevam če ima, ali če nima statusa odpadka in ne glede na to, ali se odlaga, vgrajuje ali uporablja kakorkoli drugače. Zato tožnik nima prav, ko trdi, da vgrajevanje materiala v nasip nima nobene povezave z obratovanjem naprave za predelavo odpadkov, češ da naj bi se obratovanje naprave za predelavo odpadkov nanašalo zgolj na predelavo.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 213, 213/1, 213/6.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadno embalažo - okoljevarstveno dovoljenje - izrek odločbe
Iz izreka prvostopenjske odločbe ne izhaja, kako mora zavezanec ravnati, da bodo nepravilnosti odpravljene. Drugostopenjski organ sicer navaja, da je tožnici jasno odrejeno, da mora skleniti ustrezne dogovore z izbranimi končnimi podizvajalci, ki razpolagajo z OVD za predelavo ali odstranjevanje odpadne embalaže z navedbo postopka predelave ali odstranjevanja odpadkov in usmerjati oziroma nadzirati masni tok odpadne embalaže, za katero je prevzela obveznost ravnanja in za katero skrbi posamezna embalažna shema vse do končnega postopka predelave, ker bo tako razpolagala z ustreznim dokazilom, da izpolnjuje pogoje iz OVD. Po presoji sodišča pa taka obveznost iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja. Strinja se s tožnico, da je toženka v izrek zgolj prepisala (abstraktno) obveznost iz OVD in da ji je bila torej taka obveznost ravnanja s prevzeto odpadno embalažo, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, odrejena že z OVD ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kaj mora storiti, da bo ugotovljeno kršitev odpravila.
Za odločitev je bistveno, da osebe, ki zahtevajo vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa, niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.
Nepravilno je toženkino stališče, da je treba tudi v primeru, ko oseba vstop v postopek zahteva z izkazovanjem pravnega interesa, upoštevati rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1, saj se ta določba nanje izrecno niti ne nanaša.
ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/4, 36, 36/1, 36/1-2, 36/1-6. ZUP člen 43, 260, 260-9, 272, 272/2. ZVO-1 člen 64, 64/1, 64/2.
okoljevarstveno soglasje - molk organa - stranski udeleženec - pritožba zaradi molka organa - tožba zaradi molka organa druge stopnje
Tožnica je v obnovljenem postopku za izdajo odločbe o tem, ali okoljevarstveno soglasje ostane v veljavi, ali se odpravi oziroma razveljavi ter nadomesti z novo odločbo, sodelovala v svojstvu stranske udeleženke. Po ustaljeni sodni praksi pa se stranskemu udeležencu ne priznava pravice do pritožbe zaradi molka organa in tudi ne pravice do vložitve tožbe v upravnem sporu zaradi molka organa, upoštevaje pri tem določbo 222. člena ZUP, ki določa rok za odločbo v postopku, ki se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti, če je to v interesu stranke.
Molk organa je izenačen z negativno odločbo; zato so lahko s takšno odločbo prizadete samo pravice aktivne stranke, na zahtevo katere se je uvedel postopek za uveljavitev kakšne njene pravice, ali pasivne stranke, zoper katero je bil začet postopek. Pravica pritožbe ob molku organa pa ne gre stranskemu udeležencu.
vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - sklep o izvršbi - odpadki
Vpliv postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopek zavarovanja ureja ZFPPIPP v oddelku 3.8 (130.-132. člen ZFPPIPP), ki se uporablja za vse postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi sodišče (prvi odstavek 130. člena ZFPPIPP), smiselno pa se uporablja tudi za postopke davčne izvršbe in druge postopke izvršbe ali zavarovanja, ki jih vodi drug državni organ. Navedeno pomeni, da je treba določbo prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, v skladu s katero po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju, uporabljati smiselno glede na predmet zadevnega inšpekcijskega postopka. Ker se je slednji vodil zaradi nepravilnosti pri ravnanju z odpadki (zemeljskim izkopom), je treba določbe oddelka 3.8 ZFPPIPP uporabiti smiselno glede na relevantne določbe ZVO-1.
Pravna kvalifikacija storjenih dejanj, ki naj bi pomenila kršitve določb predpisov, kot jih je navedel prijavitelj, ne more nadomestiti obveznosti dolžne navedbe določb predpisov, na katere se opira odločba in jo mora opraviti upravni organ sam, ne glede na to, če iz prijave izhaja ali ne.
okoljevarstveno soglasje - stranski udeleženec - rok za priglasitev udeležbe
Za odločitev o vprašanju, ali velja rok iz tretjega odstavka 64. člena ZVO-1 (tj. 35 dni od objave javnega naznanila) tudi za vlogo, s katero oseba zahteva vstop v postopek z izkazovanjem pravnega interesa po ZUP je bistveno, da take osebe niso v enakem položaju kot osebe iz drugega odstavka 64. člena ZVO-1, za katere velja zakonska domneva, da izkazujejo pravni interes že na podlagi dejstva, da na vplivnem območju stalno prebivajo oziroma so lastniki nepremičnin. Tem namreč v svoji zahtevi za vstop v postopek pravnega interesa ni treba posebej izkazovati, osebe, ki pravni interes šele uveljavljajo, pa morajo v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZUP v svoji vlogi določno navesti, v čem je njihov pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.
ZVO-1 člen 156, 156/1, 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (2013) člen 15.
inšpekcijski postopek - inšpekcijski ukrep - zavezanec - ravnanje z odpadki - čezmerna obremenitev okolja
Kot registriran predelovalec odpadkov in s tem kot povzročitelj obremenitve se tožnik šteje za imetnika odpadkov, ki je tako v času veljavnosti okoljevarstvenega dovoljenja, kot tudi po njegovem prenehanju dolžan upoštevati določbe o shranjevanju in skladiščenju odpadkov ter o njihovi obdelavi z namenom, da se prepreči okoljska škoda, ki grozi. Nadzor nad pravilnim ravnanjem z odpadki ter ustrezno ukrepanje pa je v pristojnosti inšpekcijskih služb.
ZVO-1 člen 3, 3-5, 20, 20/2, 20/5. Uredba o ravnanju z odpadki (2008) člen 6, 6/6, 7. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (2008) člen 2, 2/1, 2/1-1, 6, 6/1, 6/5.
Investitor pooblasti izvajalca del za to, da odda odpadke v njegovem imenu, torej za investitorja. Če pooblaščenec odpadkov ne odda zbiralcu ali izvajalcu obdelave, je torej za to opustitev po predpisu odgovoren investitor. S pooblastilom, ki je mandatno razmerje, odgovornosti, ki jo nalaga predpis, ni mogoče prenesti na drugega. Zgolj taka razlaga je tudi v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZVO-1, po katerem mora vsa pravila ravnanja z odpadki upoštevati (že) povzročitelj onesnaževanja.
Tožnica si s tožbo v tem upravnem sporu prizadeva doseči položaj stranskega udeleženca v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki od 16. 9. 2020 več ne teče ter je bilo v tem postopku izdano okoljevarstveno soglasje z dne 24. 7. 2020 odpravljeno. Glede na to si tožnica po presoji sodišča s tožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, torej izposlovati uveljavljanega položaja stranskega udeleženca, kar ravno poskuša doseči, saj se njen tožbeni zahtevek glasi, naj ji sodišče status stranskega udeleženca v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja prizna. To pa pomeni, da ne izkazuje več pravovarstvene potrebe.
ZRud-1 člen 14, 14/1, 14/1-2, 83. ZDIJZ člen 6, 6/1, 6/1-2, 6/3, 6/3-2. ZVO-1 člen 13, 110, 110/2, 110/2-5.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - rudarstvo - kamnolom - okoljski podatki - poslovna skrivnost
Podatki o pridobivalnem prostoru za izkoriščanje mineralov, ki so naravna dobrina, in so del odločbe upravnega organa, s katero se dovoljuje izkoriščanje dobrin, so okoljski in s tem javni podatki. Dejstvo, da gre za podatke, ki so po zakonu javni, zadostuje za zaključek, da ne morejo biti določeni kot poslovna skrivnost.
ZVO-1 člen 112. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda člen 13, 13/2. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav (2007) člen 4.
okoljska dajatev - okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda - čistilna naprava - napačna uporaba materialnega prava
Organa obeh stopenj po mnenju sodišča v izpodbijani in pritožbeni odločbi nista prepričljivo pojasnila svojega materialnopravnega stališča, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistilna naprava, ki bi opravljala primarno čiščenje. Sploh ob tem, da je tožnica v postopku v dokaz takšnega stališča predložila Oceno o primarnem čiščenju hišnih odpadnih voda s pretočnimi greznicami, ki jo je izdelal Inštitut ... Univerze v ... 8. 12. 2015, ki se nahaja v upravnem spisu, ter iz katere izhaja, da so obstoječe pretočne greznice anaerobne male komunalne čistilne naprave, ki s pravilnim obratovanjem zagotavljajo v celoti primarno čiščenje, torej usedanje in plavljenje hišnih odpadnih vod in predelajo onesnažila v mineralizirano usedljivo blato. Dalje iz navedene ocene izhaja, da se usedanje in plavljenje izvrši hitro, v cca 2 urah in zmanjša obremenitev okolja za cca 40 % skladno z drugim odstavkom 13. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
V odgovoru na tožbo toženka s tem v zvezi le zatrjuje, da je iz definicij izrazov razvidno, da pretočna greznica ni določena kot komunalna čistina naprava, mala komunalna čistilna naprava ali skupna čistina naprava, vendar takšnega zaključka ne pojasni, niti ne zatrjuje, da tovrstne greznice ne bi opravljale (niti) primarnega čiščenja.
ZVO-1 člen 40, 40/4, 41, 41/1, 41/2. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (2004) člen 2, 2/1, 8, 13, 24, 25, 25/2, 25/3, 25/4, 25a, 26, 26/1, 29. EZ člen 28. ZON člen 101, 101/1, 101/2, 101b, 101b/1, 101c, 101c/2, 102, 102/1.
celovita presoja vplivov na okolje - presoja sprejemljivosti načrtovanega posega v naravo - omilitveni ukrepi - izravnalni ukrepi - javna korist - vplivi na okolje
Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da bodo vplivi predmetnega Akcijskega načrta na okolje, v primeru posegov na varovana območja (tj. Natura 2000), verjetno bistveni in bo treba izvesti postopek prevlade javne koristi. V skladu z drugim odstavkom 101. c člena ZON je v postopku prevlade javne koristi treba ugotoviti, da se plan nanaša na uresničevanje javne koristi, določene z zakonom, in da ni drugih ustreznih rešitev za uresničitev te javne koristi. V primeru izvedbe postopka prevlade javne koristi (šele) na ravni posameznih DPN in OPPN ne bo več mogoče ugotavljati, ali obstojijo druge ustrezne rešitve za uresničitev javne koristi konkretnega Akcijskega načrta na nacionalni ravni. Na ravni posameznih DPN in OPPN bo tudi mogoče ugotavljati alternativne rešitve le še za posamezne DPN in OPPN. Prav tako v primeru izvedbe presoje sprejemljivosti šele na ravni posameznih DPN in OPPN ne bo mogoče hkrati ugotavljati kumulativnih vplivov vseh projektov predvidenih v Akcijskem načrtu.
SEU je v zadevi C-160/17 že zavzelo stališče, da je treba okoljsko presojo po Direktivi 2001/42 izvesti čim prej, da se še lahko vpliva na morebitne odločitve. Na tej stopnji je namreč mogoče analizirati različne možnosti in izvesti strateške odločitve. Upoštevaje navedeno mora biti celovita presoja vplivov na okolje s presojo sprejemljivosti izvedena tako, da vsebuje celovite, natančne in dokončne ugotovitve ter sklepe, s katerimi je mogoče ovreči vsak razumen znanstveni dvom o učinkih del, ki so predvidena na zadevnem varovanem območju. Tako izvedena presoja po drugi strani ne izključuje izvedbe (ponovnega) postopka presoje tudi za plane na nižjih ravneh, kolikor so v teh določeni novi ali podrobnejši izvedbeni pogoji ali če vsebujejo nove posege ali zajemajo nova območja.
Glede na določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1 je treba z vodnim dovoljenjem, izdanim na podlagi drugega odstavka tega člena, zagotoviti, da se izvajanje vodne pravice dotedanjega koncesionarja zaradi izdaje tega dovoljenja ne bo v ničemer spremenilo. Edina izjema je določitev ekološko sprejemljivega pretoka, vendar tudi to zgolj v primeru, če še ni bil določen.
Z določbo četrtega odstavka 25. člena ZV-1B je zakonodajalec predpisal prehodno ureditev, ki se nanaša na točno določena, že obstoječa pravna razmerja, torej specialno ureditev, ki tako smiselno, kot tudi pravno sistemsko in po nedvoumnem jezikovnem pomenu določbe po eni strani izključuje uporabo splošne ureditve, kolikor bi se razlikovala od ureditve, ki izhaja iz koncesijskega akta in pogodbe, po drugi strani pa pomeni samostojno zakonsko podlago za ureditev teh razmerij. Drugačna razlaga te zakonske določbe bi dejansko lahko pomenila neustaven poseg v tožnikove pridobljene pravice oziroma v njegova utemeljena pravna pričakovanja.
okoljska škoda - prisilna poravnava - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - obremenjevanje in uničenje okolja - sanacija posega v prostor
Terjatev iz naslova stroškov, ki nastanejo v zvezi z odstranjevanjem odpadkov, je strošek prisilne poravnave in zato potrjena prisilna poravnava na tako terjatev ne more učinkovati.
Po presoji sodišča je v konkretnem primeru izkazana ne samo težka popravljivost škode, ampak celo nepopravljivost škode, kajti odstreljenih medvedov kot strogo zavarovane živalske vrste ne bo mogoče nadomestiti, pri čemer uboj vsake posamezne živali, ki je zavarovana na nacionalni in mednarodni ravni, pomeni neprecenljivo in nenadomestljivo škodo.